Davčne novice, februar 2024

V februarskih davčnih novicah vas obveščamo o novostih davčne zakonodaje v zvezi z OECD končnimi smernicami o znesku B prvega stebra glede osnovne porazdelitve, o povišanju minimalne plače, o podaljšanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine, o uvedbi obveznega zdravstvenega prispevka (OZP), o statusu izvajanja treh direktiv, DAC7, CESOP in ATAD v slovenski zakonodaji ter o spremembah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.

OECD OBJAVIL KONČNE SMERNICE O ZNESKU B PRVEGA STEBRA GLEDE OSNOVNE PORAZDELITVE

19. februarja 2024 je OECD objavil končno poročilo o znesku B prvega stebra (v nadaljevanju: poročilo), katerega namen je poenostaviti in racionalizirati uporabo neodvisnega tržnega načela za osnovne dejavnosti trženja in distribucije, s posebnim poudarkom na potrebah držav z nizko zmogljivostjo (pristop zneska B).

Za razliko od drugih ukrepov BEPS 2.0 za znesek B prvega stebra ne velja prag prihodka in se lahko uporablja za številna multinacionalna podjetja. Jurisdikcije se lahko odločijo za uporabo pristopa zneska B za transakcije znotraj obsega testiranih strank v svojih jurisdikcijah za proračunska leta, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje. Seznam jurisdikcij, ki se lahko odločijo za uporabo zneska B, bo objavila OECD.

Poleg vpliva na vzorčno davčno konvencijo OECD, se ugotavlja možnost, da bodo ta pravila vplivala na nekatere jurisdikcije, ki ne sodelujejo v vključujočem okviru organizacije OECD, saj se je metodologija vezana na znesek B prvega stebra implementirala tudi v besedilo Smernic OECD o transfernih cenah.

Poročilo določa, da so transakcije, ki izpolnjujejo pogoje za znesek B:

• nakupno-prodajne transakcije trženja in distribucije, kjer se blago kupuje od povezanih podjetij za distribucijo na debelo nepovezanim strankam,
• prodajno-agencijski in provizijski posli, ki prispevajo k veleprodajni distribuciji blaga nepovezanim osebam, ki jih izvajajo povezana podjetja.

Ker za znesek B ne velja prag prihodka (v nasprotju z zneskom A prvega ter celotnega drugega stebra), je široko uporaben. Priporoča se torej, da podjetja, ki so del mednarodnih skupin, preučijo in analizirajo, ali imajo transakcije, ki bi lahko spadale v obseg zneska B, in ocenijo potencialni vpliv metodologije vezane na znesek B na njihove transakcije.

Za več informacij v zvezi z Zneskom B prvega stebra, kliknite tukaj.

POVIŠANJE MINIMALNE PLAČE

Skladno z Zakonom o minimalni plači (ZMinP) je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) v Uradnem listu RS 006/2024, dne 26. 1. 2024, objavilo nov znesek minimalne plače za leto 2024, ki znaša 1.253,90 EUR. Uskladitev v višini 4,2% sledi letni inflaciji za leto 2023, kot je bila poročana s strani Statističnega Urada (SURS).

Pri tem omenimo, da se je povišal tudi minimalni znesek regresa, ki ga mora delodajalec izplačati zaposlenim do 30. junija 2024.

PODALJŠANJE ZAČASNE ZAŠČITE ZA RAZSELJENE OSEBE IZ UKRAJINE

V februarskih davčnih novicah vas obveščamo o podaljšanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine.

Svet Evropske unije je že 19. oktobra 2023 sprejel izvedbeni sklep o podaljšanju začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine. Vlada Republike Slovenije mu je sledila in je 18. januarja sprejela Sklep o spremembi Sklepa o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine. S tem se je začasna zaščita za osebe, razseljene iz Ukrajine, podaljšala še za eno leto, in sicer do 4. marca 2025. Postopek podaljšanja ostaja enak kot pri prvem podaljšanju v letu 2023. Upravne enote bodo osebam s priznano začasno zaščito po uradni dolžnosti izdale nove izkaznice, ki bodo, glede na željo posameznika, vročene osebno ali po pošti.  

UVEDBA OBVEZNEGA ZDRAVSTVENEGA PRISPEVKA

S 1. januarjem 2024 se je uvedel Obvezni zdravstveni prispevek (OZP), ki je nadomestil prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje in je določen v fiksnem mesečnem znesku 35 €. Novi OZP se je prvič obračunal in odtegnil pri izplačilih plač, ki se nanašajo na januar 2024, ne glede na datum izplačila.

OBVESTILO O STATUSU IZVAJANJA TREH DIREKTIV, DAC7, CESOP IN ATAD V SLOVENSKI ZAKONODAJI

V tem članku podajamo kratek povzetek o najnovejših napredkih v implementaciji treh direktiv DAC7, ATAD in CESOP v slovenski zakonodaji. Vse so prinesle nekaj novih obveznosti poročanja ali nova pravila, ki se uporabljajo od začetka novega leta.

Izjava o dohodkih finančni upravi na podlagi prenesenih določb direktive DAC7

31. januar 2024 je bil rok za predložitev prvega poročila DAC7 davčnim organom. Nova obveznost poročanja je nastala zaradi sprejetja Direktive Sveta (EU) 2021/514 (‘DAC7’), v kateri je bila opredeljena obveznost poročanja za upravljalce digitalnih platform. Določbe direktive so bile v slovenski pravni red prenesene s spremembami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N). V skladu z zakonom o davčnem postopku morajo upravljalci digitalnih platform pristojnim davčnim organom posredovati informacije o poslovnih dejavnostih prodajalcev, ki poslujejo prek digitalnih platform. Poslovne dejavnosti, za katere je potrebno poročanje, so:

• najem nepremičnin,
• osebne storitve,
• prodaja blaga, in
• najem prevoza.

Sporočanje podatkov o plačilih ponudnikov plačilnih storitev in pošiljanje v centralni elektronski sistem informacij o plačilih (CESOP direktiva)

Cilj Evropske Unije glede centralizacije podatkovnih zbirk je bil v začetku leta 2024 dodatno okrepljen z uvedbo centralnega sistema plačilnih informacij (CESOP). S sistemom CESOP bodo morali ponudniki plačilnih storitev matični državi članici zagotoviti informacije o čezmejnih plačilih iz držav članic in o upravičencu teh čezmejnih plačil. Poleg tega morajo ponudniki plačilnih storitev v EU, spremljati prejemnike plačil in zagotavljati informacije o tistih, ki prejmejo več kot 25 čezmejnih plačil na četrtletje. Vse posredovane informacije bodo centralizirane v evropski podatkovni bazi za centralni sistem plačilnih informacij (CESOP), kjer bodo združene in navzkrižno preverjene z drugimi evropskimi podatkovnimi zbirkami. Cilj direktive je boj proti goljufijam v elektronskem poslovanju na področju DDV. Omenjena pravila so bila uvedena z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost iz 27. decembra 2023 in so začela veljati 1. januarja 2024.

Pravilo o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene, uvedeno z direktivo ATAD

Svet Evropske unije je direktivo proti izogibanju davkom sprejel že leta 2016, vendar je bilo sprejetje pravila o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene preloženo na leto 2024. Pravilo o omejevanju priznavanja obresti za davčne namene je Državni Zbor RS sprejel 30. januarja 2024 in je bil vključen v zadnje spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, o katerih pišemo več v naslednjem razdelku. 

SPREMEMBE ZAKONA O DAVKU OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB

Nekoliko z zamudo so bile v tem mesecu le sprejete in objavljene spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb ("ZDDPO-2"). 

Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb so bile 9. februarja 2024 objavljene v uradnem listu, ki je začel veljati 10. februarja 2024. Kljub morebiti vprašljivi retroaktivni uporabi, se slednje uporabljajo za proračunska leta, ki so se začela 1. januarja 2024.

Spremembe uvajajo pravilo o omejitvi presežnih stroškov financiranja, ki izhajajo iz prve Direktive proti izogibanju davkov (»ATAD I«). Zadevna pravila uvajajo novo oziroma dodatno omejitev (presežnih) stroškov financiranja s strani povezanih oseb za davčne zavezance, na način, da se slednjih za davčne namene priznajo neto stroški financiranja zgolj do višine 30% dobička iz poslovanja (dobiček pred obrestmi, davki, amortizacijo oziroma EBITDA).

Skladno z možnostjo iz ATAD I, implementirana pravila predvidevajo tudi minimalni prag, do katerega se vsi presežni stroški financiranja za davčne namene priznajo v celoti. Ta prag je postavljen v višini 1 milijona EUR, kar pomeni da zadevne spremembe omogočajo odbitek presežnih stroškov izposojanja do višjega od zneskov 30 % EBITDA davčnega zavezanca ali1 milijona evrov.

Skladno z ATAD I, implementirana pravila vsebujejo izjemo za finančne institucije, zavarovalnice in samostojne subjekte iz področja uporabe pravila zaradi omejenih tveganj izogibanja davkom. Ker Slovenija nima režima fiskalne enotnosti, se ni odločila za uporabo pravila o razmerju skupin iz člena 4(5)(b) ATAD I. Nasprotno, spremembe vključujejo predhodno veljavno klavzulo za stroške izposojanja posojil, ki se uporabljajo za financiranje dolgoročnih projektov javne infrastrukture v EU, in posojila, sklenjena pred 17. junijem 2016. Se pa Slovenija ni odločila za nobeno od možnosti oziroma variacij, ki bi omogočale prenašanje neodbitnih presežnih stroškov financiranja v naslednja davčna obdobja.

Kljub sprejetju novih pravil omejevanja davčnega priznavanja stroškov financiranja s povezanimi osebami, se je Slovenija odločila, da ohrani že obstoječe pravilo tanke kapitalizacije pri odbitku obresti, po katerem je davčno priznavanje stroškov financiranja od povezanih oseb vezano na razmerje med dolgom in lastniškim kapitalom, in sicer praviloma do razmerja4:1 (razen če davčni zavezane uspe dokazati, da bi od nepovezane osebe lahko pridobil financiranje v večjem obsegu).

Poleg tega, spremembe ZDDPO-2 prinašajo nova določila, ki se nanašajo na analiziranje morebitnega obstoja stalne poslovne enote (PE) tujih podjetij v Sloveniji. Aktualne spremembe ZDDPO-2 uvajajo opredelitve, kot so določene v aktualni izdaji vzorčne davčne konvencije OECD iz leta 2017, in sicer se spremembe podajajo dopolnitev pojasnitve obravnave pomožnih dejavnosti kot poslovne enote in dopolnitev pravil za preprečitev razdrobljenosti dejavnosti.