Najti načine za vzpostavitev novega "normalnega" delovnega okolja, ki bi čim bolj zmanjšalo motnje v poslovanju, je prava umetnost.
Kljub vsem tem ukrepom pa bodo nekatera podjetja imela težave. Pomanjkanje delovne sile in večji stroški zaradi omejitev gibanja, ki so jih uvedle različne državne in lokalne oblasti, bodo nedvomno vplivali na poslovanje. Podjetja, ki se soočajo z edinstvenimi izzivi, ki niso naslovljeni v že sprejetih ukrepih ali odlokih, naj za nasvet zaprosijo lokalne oblasti. Številne vlade so uvedla fiskalne spodbude in programe pomoči za majhna podjetja in najbolj prizadete sektorje, kot sta turizem in gostinstvo.
2. Preoblikujte strategijo za nemoteno poslovanje
Večina podjetij bo verjetno izkusila precejšnje motnje v običajnem poslovanju, morala pa se bodo soočiti tudi s slabšim poslovanjem v času trajanja krize COVID-19. Na začetku krize so se s težavami pri dobavni verigi soočala predvsem podjetja, ki so močno odvisna od Kitjaske. Zdaj, ko se je kriza dosegla tudi Evropo in ZDA, se z motnjami poslovanja sooča še veliko več podjetji, saj je prišlo do precejšnjih sprememb v vedenju in zahtevah potrošnikov na področju različnih sektorjev, od maloprodaje in proizvodnje do naravoslovno naravnanih področij in avtomobilske industrije.
Za lažje spoprijemanje z omenjenimi izzivi se podjetem priproča naslednje:
- Oceniti svojo kratkoročno likvidnost.Podjetja bodo morala uvesti podrobno spremljanje kratkoročnega denarnega toka, s čimer bodo lahko predvidela morebitne težave in se jim pravočasno izognila. Strožje bodo morala spremljati obratni kapital, še posebej izterjavo terjatev in upravljanje stanja zalog. Pomembno je tudi, da podjetja sprejmejo proaktivne odločitve in so iznajdljiva pri upravljanju obremenitev obratnega kapitala. V času krize bi morala biti podjetja v rednem stiku z dobavitelji, da pravočasno odkrijejo morebitna tveganja.
- Pretehtajte finančna in operativna tveganja ter ukrepajte hitro. Podjetja bodo morala pozorno spremljati naraščanje neposrednih stroškov in njihov vpliv na marže ter po potrebi ukrepati in se dogovoriti za nove pogoje. Podjetja, ki se bodo odzvala prepočasi oziroma se ne bodo uspela dogovoriti o novih pogojih, bodo bolj izpostavljena finančnemu stresu, ki bi lahko imel dolgoročne posledice.
Podobno kot morajo podjetja spremljati svoje šibke točke, je priporočljivo, da spremljajo pritiske, s katerim se soočajo njihove stranke, dobavitelji, pogodbeniki oziroma drugi partnerji. Predvsem bi bilo koristno, da podjetja opravijo obremenitveni test najpomembnejših in sekundarnih dobaviteljev, v kolikor bi bili ti prizadeti. To je še posebej pomembno v panogah, kot sta avtomobilska industrija in farmacija, kjer so podjetja močno odvisna od tretjih dobaviteljev. Nenazadnje pa naj bodo podjetja pozorna na morebitne kršitve določil, ki so navedene v pogodbah z bankami ali drugimi finančnimi ustanovami in so povezane z morebitno slabitvijo vrednosti sredstev, kar bi lahko znatno vplivalo na njihovo bilanco stanja.
- Razmislite o alternativnih dobavnih verigah. Podjetja, ki dele ali surovine naročajo iz držav, ki jih je COVID-19 močno prizadel, bodo morda morala razmisliti o alternativah. Na primer, japonski proizvajalec bo morda moral razmisliti o selitvi proizvodnje iz Wuhana, glavnega mesta kitajske province Hubei, v Malezijo. Podobno bo mednarodno podjetje z oblačili razmislilo o selitvi iz Wuhana v Vietnam ali Indonezijo. Tovrstni hitri odzivi bodo podjetju začasno omogočili, da izpolni obveznosti do strank. Podjetja, ki imajo možnost spremembe lokacije proizvodnje ali pa imajo prilagodljiva pogodbena določila z različnimi ponudniki storitev in logistike, naj pri pripravi načrtov poleg začetnih motenj upoštevajo tudi možnost velikega povečanja povpraševanja po koncu krize.
Kadar je potreben hiter odziv in ukrepanje, imajo podjetja s preglednim poslovanjem in odprtim načinom komuniciranja izhodiščno prednost.
- Ugotovite, kako bo virus COVID-19 vplival na proračun in poslovni plan. Podjetja bi morala opraviti stresne teste svojih finančnih načrtov, upoštevajoč več možnih scenarijev, da bi bolje razumela morebiten vpliv na finančno uspešnost in kako dolgo bodo trajale posledice. Če se izkaže, da bo vpliv krize precejšen in da predhodno pripravljeni proračuni in poslovni načrti niso več aplikativni, jih morajo podjetja posodobiti in tako zagotoviti nadaljnjo prilagodljivost. Podjetja, katerih poslovanje bo močno prizadeto, morajo prav tako ugotoviti, kakšne so njihove minimalne potrebe delovanja, vključno s potrebno delovno silo, prodajalci, lokacijo in tehnologijo.
Poleg tega je treba nasloviti kratkoročne potrebe po kapitalu za neprekinjeno poslovanje podjetja. Pregled lahko pokaže, da bodo podjetja v bližnji prihodnosti morda potrebovala dodaten kapital, refinanciranje dolga ali dodatna posojila bank oziroma investitorjev kot tudi pomoč v obliki državnih ukrepov. Hkrati bodo morala podjetja preučiti operativne stroške in razmisliti o zmanjšanju vseh nepotrebnih stroškov.
3. Komunicirajte z relevantnimi interesnimi skupinami
Jasna, transparentna in pravočasna komunikacija je ključnega pomena in predstavlja osnovo za optimizacijo podjetja in zagotavljanje nadaljnje podporo strank, zaposlenih, dobaviteljev, upnikov, investitorjev in regulatorjev.
- Stranke. Podjetja naj stranke redno obveščajo o vseh spremembah glede zagotavljanja izdelkov ali izvajanja storitev. Če podjetje ne more izpolniti pogodbenih obveznosti zaradi prekinitve dobavne veriga ali proizvodnje, mora ohraniti odprto komunikacijo in se poskusiti dogovoriti za nove roke oziroma uveljaviti določbe o višji sili. S proaktivnim delovanjem se bodo lažje izognila odškodninam in tveganjem, povezanim s kršitvami obveznosti do strank.
- Zaposleni. V sporočilih za zaposlene naj podjetja poskusijo najti ravnovesje med opozarjanjem k previdnosti in spodbujanjem ohranjanja normalnega delovanja.
- Dobavitelji. Podjetja morajo vzdrževati redno komunikacijo z dobavitelji in preveriti njihovo zmožnost dobave blaga in storitev med krizo zaradi virusa COVID-19, kot tudi njihove načrte za obvladovanje krize. To jim omogoča, da lahko pravočasno začnejo razmišljati o potencialnih alternativah znotraj njihove oskrbovalne verige.
- Upniki in investitorji. Podjetja naj preverijo, kakšni so pogoji njihovih posojilnih pogodb, da ugotovijo, kateri dolgovi so najbolj kritični in se tako izognejo težjim kršitvam. Na podlagi tovrstnega pregleda posojilnih pogodb bodo lahko proaktivno začela dialog in odprla komunikacijo z upniki glede morebitnih potrebnih sprememb obstoječih pogojev ali dogovorov o refinanciranju.
- Država in regulatorji. Pri komunikaciji z interesnimi skupinami je pomembno, da se podjetja o morebitnih obveznostih do države posvetujejo s svojimi pravnimi strokovnjaki in da se s poslovnimi enotami dogovorijo glede komunikacije, ki zadeva morebitne kršitve in zbiranje dokazov.
Podjetja se morajo vprašati, ali imajo ustrezno dobavno verigo in ali so dovolj prilagodljiva, da lahko preživijo trimesečno motnjo v poslovanju.
4. Čim bolj izkoristite vladno politiko pomoči
Centralne in lokalne oblasti na Kitajskem so za pomoč podjetjem sprejele številne finančne ukrepe in določila, povezana s socialnim zavarovanjem in plačevanjem davkom, med drugim tudi začasni odlok o refinanciranju javnih družb. Pred kratkim so tudi ZDA, Združeno kraljestvo in mnoge druge države zahodnega sveta razglasile spremembe davčnih in finančnih politik.
Podjetja naj spremljajo državne ukrepe, tako splošne kot tiste, povezane z gospodarstvom, in izkoristijo vso podporo, ki jim je na voljo glede na individualne okoliščine. Pri tem naj bodo pozorna na morebitne razlike v pomoči v različnih regijah in za različne panoge. Podjetja bodo morala prepoznati in razumeti vse oblike pomoči in se opredeliti za tiste, ki jim najbolj ustrezajo.
Kitajska državna davčna uprava je objavila vrsto ukrepov za pomoč pri preprečevanju in zdravljenju epidemije, med drugim:
- oprostitev plačevanja davka na dodano vrednost in povrnitev plačanega davka za podjetja, ki nudijo storitve, povezane z nadzorovanjem epidemije, in ki proizvajajo nujno potrebne izdelke;
- odbitek celotnega davka od dobička poslovnih oseb za nakup opreme za izdelovanje izdelkov, potrebnih za preprečevanje epidemije;
- oprostitev davka od dobička fizičnih oseb za bonuse in nadomestila, ki jih prejemajo osebe, nujno potrebne za zdravljenje epidemije;
- ukrepi, ki spodbujajo donacije za javno dobro.
Kitajska državna davčna uprava in finančno ministrstvo sta podjetja razbremenila tudi z začasnim znižanjem in oprostitvijo prispevkov za socialno varnost.
Tudi druge države, ki jih je kriza prizadela, vključno s Singapurjem in Kitajsko, so vpeljale podobne ukrepe. Podjetja naj torej podrobno spremljajo razpoložljive programe pomoči in jih uporabijo za ublažitev tveganj, s katerimi se soočajo.
5. Okrepite odpornost podjetja in se pripravite na novi vsakdan
Ko bodo podjetja na podlagi stresnih testov pripravila konkretne strategije in o novih smernicah obvestila vse interesne skupine, bodo morala delovanje prilagoditi novim načrtom in hkrati neprestano spremljati spreminjajoče se okoliščine. Izvršno vodstvo podjetja naj redno poroča o vseh bistvenih odstopanjih od načrta, da bodo lahko podjetja pravočasno sprejela dodatne ukrepe in se izognila dodatnim negativnim posledicam.
Ko bo izbruh COVID-19 zajezen, naj podjetja ponovno pregledajo in posodobijo svoje načrte za neprekinjeno delovanje ter ocenijo ustreznost obstoječih načrtov. Če odkrijejo pomanjkljivosti, naj identificirajo njihove vzroke (neustrezna časovnica, pomanjkanje infrastrukture, manko delovne sile ali drugi zunanji dejavniki). Nato naj razmislijo o pripravi novih internih smernic na podlagi izkušenj, ki so jih pridobila med krizo in primerov dobre prakse, kot tudi o robustnem kriznem načrtu, ki jim bo pomagal izboljšati odpornost in se bolje odzvati na prihodnje krize.
Finančne organizacije imajo priložnost za etično delovanje in razvoj felksibilnih produktov, povezanih z obratnim kapitalom in kratkoročnimi posojili, s katerimi lahko podprejo gospodarstvo.
Ne odlašajte s pripravo načrta za okrevanje
Krize, ki jo je povzročil koronavirus COVID-19, z običajnimi orodji in napovedmi ni bilo mogoče predvideti vnaprej. Kljub temu lahko podjetja med krizo pridobijo veliko novega znanja in izkušenj, ki jim bodo koristila, ko se stvari umirijo in bodo imela priložnost analizirati svoj odziv.
Do takrat pa morajo tudi med krizo sprejemati odločitve in delovati z mislijo na prihodnje okrevanje. Po koncu krize bo jasno, katera podjetja so dovolj odporna in prilagodljiva pri sprejemanju usmeritev, kar jim bo omogočilo tudi razcvet v prihodnosti.
Na dolgi rok bodo podjetja morala ugotoviti, kako robustno je bilo njihovo poslovanje, poslovodostvo in njihove iniciative tekom krize. Prav tako bo potrebno obravnavati in ponastaviti predpostavke, ki zadevajo dobavno verigo in sorodna tveganja, ki so jim bila izpostavljena v preteklosti.
Ko se bodo razmere normalizirale, morajo podjetja oceniti, kako se je njihovo poslovno upravljanje odrezalo med krizo ter analizirati možnosti za večjo odpornost na prihodnje motnje v poslovanju.
Povzetek
Podjetja po vsem svetu se soočajo z učinkom, ki ga bo na njihovo poslovanje imela epidemija koronavirusa COVID-19. Čeprav kriza prinaša številna tveganja, pa bo tudi razkrila, kaj morajo podjetja narediti za večjo odpornost in nemoteno poslovanje tudi po koncu krize.
