Kako dobro so slovenska podjetja informirana o ESG predpisih?

V okviru raziskave EY Globalnega poročila o integriteti 2024 z naslovom »How can trust survive without integrity?« so se raziskovalci dotaknili tudi vprašanj, ki se tičejo okoljskih, družbenih in upravljalskih vidikov podjetij (ESG). Raziskava je pokazala, da smo v Sloveniji zelo dobro informirani o ESG predpisih in njihovih vplivih na podjetje, vseeno pa nam manjka še kar nekaj korakov do uspešnega implementiranja zakonodajnih zahtev in predpisov v podjetja.

Slovenski anketiranci v 70 % menijo, da so zelo informirani o predpisih ESG in njihovem vplivu na podjetje, medtem ko globalni rezultati kažejo, da jih je takih samo 40 %. Prav tako vprašani v Sloveniji menijo, da so podjetja transparentna in zelo dobro komunicirajo z javnostjo glede pobud in napredka na področju ESG (59 %).

Velik del vprašanih v Sloveniji je menil, da njihovo podjetje dobro razume predpise ESG v veljavni zakonodaji (75 %), da je dobro pripravljeno, da se odzove na razvijajoče se zahteve in razkritja ESG (73 %) in da je sposobno meriti napredek glede na zastavljene ESG cilje (73 %).

Glede na pozitivne rezultate je zanimivo, da se vsi ti dejavniki pojavljajo tudi med izzivi, s katerimi se podjetja soočajo pri izpolnjevanju regulativnih zahtev in integritete ESG znotraj podjetja.

Na področju ESG še vedno številni izzivi

Tako pri nas kot v tujini se podjetja pri implementaciji ESG ciljev še vedno soočajo z mnogimi izzivi na področju izpolnjevanja regulatornih zahtev in pri zagotavljanju integritete znotraj podjetja.

Vprašani v Sloveniji so izpostavili, da največje izzive podjetjem pri izpolnjevanju regulativnih zahtev ESG in izboljšanju integritete na področjih okolja, družbe in upravljanja v podjetju predstavljajo:

• nezanesljivi, nedosledni ali netočni podatki za merjenje napredka pri doseganju ciljev uspešnosti ter uporaba ESG v javnih vlogah in izjavah,
• skladnost z novimi in spreminjajočimi se predpisi ESG v različnih državah in pravnih okoljih, v katerih podjetje deluje,
• pomanjkanje podpore in prednostnega razvrščanja pobud ESG na ravni izvršnega vodstva,
• pomanjkanje namenskih sredstev in proračuna za pobude ESG,
• nejasni ali nedosegljivi ESG cilji.

Vse te dejavnike je kot pomembne izzive izbrala več kot tretjina vprašanih.

Poleg tega manj kot polovica vprašanih (48 %) meni, da vodstvo njihove organizacije aktivno spodbuja in daje prednost integriteti ESG. Pomanjkanje podpore vodstva se kaže tudi v tem, da v Sloveniji večina podjetij še vedno nima ločene funkcije v podjetju, ki bi se ukvarjala prav s področjem ESG.

V tujini in v podjetjih, ki se zavedajo, kako pomembne teme so okolje, družba in upravljanje organizacije, se z ESG vprašanji ukvarjajo specializirani oddelki za trajnost. V Sloveniji pa je ta odgovornost večinoma razpršena med kadrovski oddelek, pravnike, računovodstvo in ostale podporne službe. Pomanjkanje enotnega upravljanja področja ESG lahko privede do drugih izpostavljenih izzivov, kot so nezanesljivi podatki ter težave z zagotavljanjem skladnosti s predpisi ESG.

Kaj prioritizirati?

Pri vprašanju, katere ukrepe ali pobude s področja ESG bi morala podjetja prioritizirati, so vprašani v Sloveniji približno enako pomembnost dodelili vsem navedenim ukrepom:

• izvajanje posebnega nadzora ali spremljanja v zvezi z ESG cilji,
• določitev in objava jasnih in merljivih ESG ciljev,
• opredelitev in zbiranje vseh potrebnih podatkov za namene poročanja o okoljskih, družbenih in upravljavskih tveganjih,
• izvajanje raziskav o zakonskih zahtevah,
• formalizacija okvira upravljanja, politike in poročanja na področju ESG.

Vsa ta področja so nedvomno pomembna, vendar je ključno tudi, da znajo podjetja ustrezno prioritizirati naloge. Jasna prioritizacija, ki mora ustrezati specifičnim okoliščinam podjetja, lahko hitreje privede do učinkovitih rezultatov.

Najnižjo prioriteto so vprašani dodelili uporabi zunanjih svetovalcev, čeprav ti lahko podjetjem -  sploh ob odsotnosti specializirane funkcije v podjetju – pomagajo vzpostaviti učinkovite procese in strukture za premagovanje izzivov ali usposobiti interne kadre, ki bodo v prihodnje skrbeli za področje ESG. 

Zaključek

Čeprav rezultati za Slovenijo kažejo, da vprašani menijo, da so podjetja dobro informirana o regulativnih zahtevah s področja ESG in da so nanje dobro pripravljena, podrobnejša vprašanja pokažejo, da se večina še vedno sooča z mnogimi izzivi pri implementaciji.

Med pomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na težave pri izpolnjevanju regulativnih zahtev in integritete področja ESG v podjetju, sta izpostavljena predvsem pomanjkanje podpore vodstva in dejstvo, da večina podjetji nima vzpostavljene ločene funkcije za to področje, kar se potem kaže v ostalih izzivih, kot so nepregledni in neučinkoviti podatki ter težave z zagotavljanjem skladnosti.