Novica

6. jun. 2024 Ljubljana, SI

EY Globalno poročilo o integriteti

Kako lahko zaupanje preživi brez integritete?

Kontakt za medije
EY Slovenija

Multidisciplinarna organizacija, ki nudi poslovne storitve

Prispevali so
Povezane vsebine Forenzične storitve

Krepitev integritete v podjetjih kljub intenzivnim pritiskom na etična ravnanja posameznikov

  • Iz najnovejšega EY Globalnega poročila o integriteti izhaja, da 61 % vprašanih v Sloveniji in 48 % na globalni ravni verjame, da so se standardi integritete v njihovi organizaciji v zadnjih dveh letih izboljšali.
  • Glavni razlogi za izboljšanje v Sloveniji vključujejo zahteve širše javnosti (53 %) in boljše usmeritve s strani vodstva (49 %), na globalni ravni pa boljše usmeritve s strani vodstva (61 %) ter regulatorne spremembe in pritiske (48 %).
  • Kombinacija notranjih in zunanjih dejavnikov, vključno z makro-ekonomskimi pogoji in geopolitičnimi grožnjami, jasno nakazuje na to, da je etično delovanje posameznikov v okviru delovanja posameznih družb pod močnim pritiskom. 

LONDON in LJUBLJANA, 6 JUNIJ 2024. Integriteta delovanja in poslovanja v organizacijah se izboljšuje, tako globalno kot v Sloveniji. V Sloveniji na izboljšanje standardov pomembno vplivajo pričakovanja javnosti in smernice, ki jih očitno uspešno komunicirajo vodstva podjetij. Vendar je glede na rezultate EY Globalnega poročila o integriteti 2024 z naslovom »How can trust survive without integrity?« etično delovanje zaposlenih še vedno pod velikimi notranjimi in zunanjimi pritiski (EY 2024 Global Integrity Report, »How can trust survive without integrity?«). 

V raziskavo, ki je potekala med oktobrom 2023 in januarjem 2024, je bilo zajetih 5464 zaposlenih, vodij in članov uprav iz 53 držav, med katerimi je bilo tudi 96 anketirancev iz Slovenije.

Globalni rezultati kažejo, da skoraj polovica vprašanih (49 %) verjame, da so se standardi integritete znotraj njihove organizacije v zadnjih dveh letih izboljšali. V Sloveniji je takšnega mnenja kar 61 % vprašanih. Prav tako je večina vprašanih (90 % na globalni ravni in 85 % v Sloveniji) prepričanih, da njihovi sodelavci pri svojem delu upoštevajo relevantno zakonodajo, kodekse ravnanja in predpise, ki veljajo v posamezni industriji. 

V Sloveniji so med glavnimi razlogi za izboljšanje standardov integritete:

  • pričakovanja splošne javnosti (53 %),
  • usmeritve vodstva (49 %),
  • zahteve delničarjev (41 %) in zahteve strank (41 %) ter
  • pritisk zaposlenih (37%) in strožji predpisi ter večji pritisk s strani regulatorjev in organov pregona (37 %).  

Na globalni ravni je vrstni red nekoliko drugačen, prevladujeta pa

  • usmeritve s strani vodstva (61 %),  
  • strožji predpisi ter večji pritisk s strani regulatorjev in organov pregona (48 %). 

Anketiranci so ocenili, da so bistvene tudi zahteve strank (37 %), pričakovanja splošne javnosti (33 %), zahteve delničarjev (26 %) in pritisk s strani zaposlenih (22 %). 

Etično delovanje pod pritiskom

Kljub temu, da je velika večina vprašanih zaznala izboljšanje standardov integritete, jih polovica (50 % na globalni ravni in 53 % v Sloveniji) priznava, da je organizacijam v težkih razmerah na trgu težko ohranjati standarde integritete. 63 % vprašanih v Sloveniji je pripravljenih ravnati neetično za osebno korist (izboljšanje položaja v službi, napredovanje, finančna korist …).

V Sloveniji sta bila med najpomembnejšimi zunanjimi pritiski izpostavljeni makroekonomsko okolje (29 %) in pričakovanja delničarjev/investitorjev (29 %). Med notranjimi pritiski so bili na vrhu lestvice pritisk vodstva (34 %), nerazumevanje pravil med zaposlenimi (31 %) in pomankanje internih virov za upravljanje integritete poslovanja (31 %).

 

 

Na globalni ravni je bil najpomembnejši zunanji dejavnik makroekonomsko okolje (30 %), najpomembnejši notranji dejavnik pa nerazumevanje pravil med zaposlenimi (28 %).

Raziskava kaže tudi, da so tretje osebe (npr. dobavitelji, stranke, ipd.) vključene v več kot dve tretjini (68%) vseh pomembnih kršitev skladnosti in prevar na globalni ravni in v več kot polovico (53%) v Sloveniji.

 

Razkorak v komunikaciji

Raziskava razkriva pomemben razkorak v komunikaciji pomena delovanja v skladu s standardi integritete med zaposlenimi. Na globalni ravni več kot polovica anketiranih članov upravnih odborov (56%) in višjega vodstva (53%) pravi, da vodstvo pogosto slišijo poudarjati pomen etičnega ravnanja, med zaposlenimi na nižjih ravneh pa je takih zgolj tretjina (33 %). V Sloveniji so bili odstotki na vseh ravneh nekoliko višji, vendar razkorak še vedno ostaja. Med člani upravnih odborov je na vprašanje pritrdilno odgovorilo 64 %, med višjim vodstvom 71 %, med ostalimi zaposlenimi pa le 39 %.

 

Janja Skamlič, partner na oddelku za forenziko in skladnost poslovanja v EY Slovenija, pravi:

»Rezultati raziskave jasno kažejo, da se standardi na področju integritete poslovanja izboljšujejo, kar me izjemno veseli. K temu so vsekakor pripomogle smernice v okviru novih EU direktiv, kot je direktiva ESG in vedno več komunikacije na tem področju. Visoki standardi integritete morajo biti ključna vrednota za vsa podjetja in rezultati raziskave kažejo, da se tudi v Sloveniji pomikamo v tej smeri.

Kljub temu se zavedam, da obstaja še obilo priložnosti za izboljšanje kulture v našem delovnem okolju. Ta kultura bi morala zaposlenim omogočati, da brez občutka strahu poročajo o opaženih nepravilnostih. Prav tako je pomembno, da se zaposleni znajo pravilno odločati v vsakem trenutku, še posebej v težkih situacijah, ko so pod pritiskom. Pravilno ravnanje bi moralo izhajati iz našega notranjega prepričanja in razumevanja, ne pa zgolj zato, ker je to zapisano v pravilnikih ali ker to pričakujejo od nas zunanji deležniki. Če imamo postavljen pravi vrednostni sistem, se bomo lahko soočili z vsako težko situacijo.  

Menim tudi, da je pomembno, da so spremembe ustrezno skomunicirane z vsemi zaposlenimi – uvedba internih politik, ki ščitijo npr. žvižgače, sama po sebi nima nobenega vpliva, če med zaposlenimi še vedno prevladuje strah pred posledicami prijave in pravilnik v podjetju živi le kot mrtva črka na papirju.

Glede na rezultate raziskave v Sloveniji se zdi, da višje vodstvo več poudarka daje komuniciranju pomena etičnih standardov zaposlenim na vodstvenih položajih, komunikacija z drugimi zaposlenimi pa je pomanjkljiva. Zaznati je, kot da se nižje vodstvo ne posveča več toliko temu, da bi politike na področju integritete bile vpeljane tudi v prakso, med zaposlene v podjetju. Smiselno je torej, da se višje poslovodstvo trudi, da bo standarde na tem področju komuniciralo neposredno do zaposlenih.

Naši zaposleni so oči in ušesa in vedo vse, kar se dogaja v podjetju. Dajmo jim torej priložnost, da spregovorijo.«

 

Ustvarjanje učinkovite kulture žvižgaštva

V zadnjih dveh letih je 25 % vprašanih v Sloveniji podalo prijavo o morebitni kršitvi prek linije za sporočanje zlorab (29 % na svetovni ravni). Kljub temu da se je število organizacij brez linije za sporočanje kršitev od leta 2022 razpolovilo, rezultati nakazujejo, da morajo organizacije vložiti več truda v grajenje kulture, v kateri se bodo zaposleni počutili dovolj varne, da bodo upali podati prijavo. Od anketirancev, ki so podali prijavo, jih je več kot polovica (54% na svetovni ravni in 58% v Sloveniji) čutila pritisk, naj tega ne stori. Četrtina anketirancev (26 % na globalni ravni 25 % v Sloveniji) se je odločila, da zaznanih nepravilnosti ne prijavi.

V Sloveniji je več kot polovica (58 %) kot glavni razlog za odločitev proti podaji prijave navedla strah za osebno varnost (30 % na globalni ravni). Naslednja najbolj pogosta razloga pa sta bila pritisk s strani uprave (54 %) in skrb glede nadaljnjega kariernega napredovanja (42 %). Zgolj 13 % vprašanih se je proti podaji prijave odločilo zaradi prepričanja, da to ni njihova odgovornost.

Rezultati so pokazali tudi, da višje vodstvo pogosto precenjuje napredek, ki je bil narejen pri vzpostavljanju pozitivne kulture žvižgaštva znotraj organizacije. Na globalni ravni 40 % članov uprav meni, da zaposleni zdaj lažje podajo prijavo, med zaposlenimi pa je takih le 26 %. Podobno 33% članov uprav meni, da žvižgači zdaj uživajo višjo stopnjo zaščite znotraj organizacije, med zaposlenimi pa je ta odstotek le 14 %.

V Sloveniji je odstotek vprašanih, ki menijo, da zaposleni zdaj lažje podajo prijavo, podoben tako med člani uprav (21 %), višjim vodstvom (29%) in ostalimi zaposlenimi (22%), pri percepciji zaščite zaposlenih pa je razkorak še večji kot na globalni ravni. 36 % članov uprav in 58 % višjega vodstva verjame, da prijavitelji zdaj uživajo večjo zaščito, med drugimi zaposlenimi pa je takih manj kot 5 %.

 

Zaskrbljujoč odstotek zaposlenih potencialno pripravljen ravnati neetično

Področje, kjer Slovenija negativno odstopa od globalnega povprečja, je odstotek zaposlenih, ki so potencialno pripravljeni storiti neetično dejanje.

Za lastno finančno korist ali karierno napredovanje, bi bilo kar 63 % vprašanih v Sloveniji pripravljenih ravnati neetično (posredovati lažne informacije, zavajati stranke, kršiti interne politike, ignorirati neetično ravnanje znotraj ekipe, ignorirati neetično ravnanje dobaviteljev, distributerjev ali tretjih strani, ponarediti finančne izkaze, sprejeti ali ponuditi podkupnino, zavajati investitorje, zavajati zunanje strani, kot so revizorji ali regulatorji, ponarediti evidence strank, prekršiti zakone ali predpise). Prav tako bi bilo 60 % vprašanih vsaj eno od naštetih neetičnih dejanj pripravljenih storiti po navodilih vodje ali drugega direktorja/investitorja. Na globalni ravni je odstotek vprašanih, ki bi bili pripravljeni ravnati neetično za lastno korist 38 %, enak odstotek bi jih bilo neetično pripravljenih ravnati po navodilu vodje.

»Zgoraj omenjeni rezultati so zaskrbljujoči. Podjetja morajo vzpostaviti ustrezno delovno okolje, ki bo nagrajevalo pošteno delovanje vsakega zaposlenega in ukrepalo, ko zazna nepoštene poslovne prakse«, razlaga Janja Skamlič, in še pove, da sodobne zakonodajne iniciative, kot je zakonodaja za zaščito žvižgačev, skupaj z napredkom v umetni inteligenci, podatkovnem rudarjenju in forenzičnih metodah, ponujajo organizacijam napredna orodja za podporo zaposlenim, ki želijo izpostaviti morebitne nepravilnosti. Ta orodja ne le omogočajo varno izražanje pomislekov, ampak tudi zagotavljajo možnost, da se te pomisleke ustrezno preveri in bodisi ovrže ali potrdi. »Vodstveni kader podjetij se mora zavedati, da je ustvarjanje kulture, ki temelji na integriteti in poštenem poslovanju, ter ki ne dopušča nobenih zlorab, lahko ključna konkurenčna prednost. Zaposleni morajo biti deležni občutka varnosti, saj je bistveno, da vedo, da bodo njihovi pomisleki obravnavani brez kakršnih koli negativnih posledic za njih. Po rezultatih raziskave, opravljene v Sloveniji, je ravnanje vodstva prepoznano kot eden od ključnih dejavnikov za izboljšanje integritete v podjetju, pri čemer večina sodelujočih zaupa, da njihovo vodstvo deluje etično. Vendar pa je treba opozoriti, da lahko pritiski s strani vodstva predstavljajo pomemben interni dejavnik tveganja. Zato je ključnega pomena, da vodstvo ne le prepozna te dejavnike, ampak jih tudi aktivno naslavlja, tako z vzornim lastnim vedenjem kot tudi z učinkovitejšo komunikacijo znotraj kolektiva«, zaključuje Janja Skamlič.

Za prenos poročila, obiščite EY Global Integrity Report.

Opomba za urednike

O EY Slovenija

Naše poslanstvo je graditi boljše poslovno okolje z ustvarjanjem dolgoročne vrednosti za stranke, zaposlene in celotno družbo ter krepitvijo zaupanja v kapitalske trge.

EY ekipe sestavljajo strokovnjaki najrazličnejših profilov, ki s pomočjo podatkov in moderne tehnologije v več kot 150 državah spodbujajo zaupanje in strankam pomagajo poslovati, rasti in se razvijati.

Naši strokovnjaki na področjih dajanja zagotovil, svetovanja, prava, strategij, davkov in transakcij z zastavljanjem boljših vprašanj odpirajo pot do novih odgovorov na kompleksne probleme današnjega sveta.

EY se nanaša na globalno organizacijo in lahko pomeni eno ali več članic podjetij Ernst & Young Global Limited, vsako od katerih je samostojna pravna oseba. Ernst & Young Global Limited, družba z omejenim jamstvom s sedežem v Združenem kraljestvu, ne opravlja storitev za stranke. Informacije o tem kako EY zbira in uporablja osebne podatke in opis pravic posameznikov pod zakonodajo o varstvu podatkov, so na voljo preko ey.com/privacy. EY članska podjetja ne izvajajo pravne prakse, kjer je to prepovedano z lokalnimi zakoni. Za več informacij o naši organizaciji, prosim obiščite ey.com.

O EY Forenzičnih storitvah in storitvah integritete poslovanja

Če želijo podjetja ohraniti zaupanje deležnikov in ostati uspešna, morajo izpolnjevati obljube, spoštovati zakone in ravnati etično. Naši strokovnjaki za forenzične storitve in integriteto poslovanja jim pomagajo obvladovati zlorabe in ohraniti dober sloves. Podjetjem in njihovim pravnim svetovalcem pomagamo s forenzičnimi preiskavami, analizo tveganj zlorab, forenzičnimi skrbnimi pregledi, forenzično obdelavo podatkov, podporo pri reševanju pravnih sporov in arbitražnih postopkov, zavarovanju in preiskovanju elektronskih dokazov ter odzivih na kibernetske grožnje. Podjetjem pomagamo obvladovati kompleksna okolja in z obvladovanjem zlorab ter spodbujanjem integritete poslovanja gradimo boljše poslovno okolje.

O raziskavi

Med oktobrom 2023 in januarjem 2024 je globalna agencija za tržne raziskave Ipsos izvedla 5.464 anket z uporabo spletnih panelov v lokalnem jeziku. Anketirali so člane upravnih odborov, višji management, managerje in zaposlene iz vzorca velikih podjetij, organizacij in javnih teles iz 53 držav in ozemljih po svetu. Vsi podatki so neuteženi.