Oblak Group, d. o. o.

Leto 1901 je v družinski kroniki Oblakovih zapisano kot leto, ko se je njihova družina preselila v Logatec in se začela ukvarjati s proizvodnjo betonskih izdelkov. Na prelomu stoletja je bil beton nov, nadvse uporaben material, pesek pa je bil tedaj »zlato«, saj je v kombinaciji s cementom dobro kljuboval času. Njihov prvi izdelek je bil betonski strešnik.

Vrnimo se na začetek, v leto 1754, kolikor daleč nazaj je bilo mogoče slediti njihovi rodbini. Bogdanovi predniki so bili mojstri stolpnih ur. Njegov praded Matevž Oblak se je podpisal pod stolpno uro na poslopju Univerze v Ljubljani in pod tisto na katedrali v Kölnu. Ob koncu 19. stoletja so bili za urarje slabi časi, začenjala se je doba betona, zato je Bogdanov praded izkoristil to priložnost. Portfelj izdelkov so širili in krčili, betonski strešnik pa je bil vse do leta 1986 njihov glavni izdelek.

Zaradi omejitev pri poslovanju obrtnikov je bil v Jugoslaviji njihov razvoj zelo omejen. Vseeno pa je v 60. letih prejšnjega stoletja Bogdanov oče začel proizvodnjo avtomatizirati. »Dva rabljena stroja smo iz Nemčije pripeljali tako, da smo ju v Slovenijo vozili dve leti kot rezervne dele za naš stari stroj,« se spominja. Leta 1980 so začeli s polavtomatsko obdelavo betonskih tlakovcev tipične H-oblike, ki je bil prodajna uspešnica. »Pred podjetjem lahko vidite največji H-tlakovec na svetu, ki tehta šest ton in je narejen v razmerju 1 proti 20. Zaposleni so mi ga na skrivaj ulili kot darilo za 50-letnico,« pove Bogdan.

Osamosvojitev Slovenije je Oblakovim prinesla velike spremembe. Bogdan je podjetje ustanovil decembra 1989. »Ker sem o betonskih izdelkih že vse vedel, sem iskal nov izziv. S kolegom, ki se je ukvarjal s prodajo kozmetike, sva poskusila z odganjalcem komarjev. Prodali smo ga ogromno, videli, da se splača, in tako začeli uvažati kozmetične izdelke,« se spominja začetkov poslovanja. Z veleprodajo kozmetike zdaj ustvarijo okoli milijon evrov prihodka na leto.

Leta 1996 so odkupili propadlo gradbeno podjetje z betonarno, ki je stalo na mestu, kjer so danes njihovi prostori. Investirali so v razvoj betonarne in avtomatsko proizvodnjo betonskih tlakovcev, s čimer so pristali med tremi največjimi proizvajalci v Sloveniji. Imeli so razmeroma veliko kapaciteto proizvodnje in posledično tudi veliko izbiro zalog izdelkov na skladiščih. Takrat splošno uveljavljen model prodaje gradbenega materiala ni najbolje deloval. Za rešitev zagate so v podjetju »potegnili« nekaj vzporednic in izkušnje pri veleprodaji kozmetike prenesli tudi na trženje betonskih izdelkov. Leta 2002 so prvič prišli na prodajne police Merkurja. Nov poslovni model je deloval.

Kmalu so njihove kapacitete postale premajhne. Odločili so se za 7-milijonsko investicijo v stroje in proizvodne prostore. A prišla je gospodarska kriza. »Leta 2010 kredita nismo mogli več odplačevati, zato smo ga reprogramirali in krizo vendarle uspešno prebrodili. Naučili smo se lekcije. Ceniti moraš pomoč bank. Biti moraš odkrit, pošten in se z njimi pogovarjati. Ne smeš izpusti niti meseca, ne da bi kaj plačal, pa čeprav samo en cent,« pravi Bogdan Oblak. »Družina ni vzela kredita zato, da bi koga oškodovala, ampak da bo z njim nekaj naredila; pošteno plačala zaposlene, plačala dobavitelje in bankam vrnila denar.«

Pravijo, da imajo danes največji tržni delež v segmentu betonskih tlakovcev, v segmentu betonskih robnikov pa so med prvimi tremi. Pred njimi je nova naložba v posodobitev prve proizvodne linije, ki je vredna 2,5 milijona evrov. Iz previdnosti so se je lotili v več fazah.

Svojo osnovno dejavnost bodo v prihodnje nadgradili s celovito ponudbo za urejanje zunanjih površin, od luči za osvetljevanje dvorišč, hiš in okrasnega grmovja do naprav za namakanje trave, vrtnega pohištva, igral, okrasnega peska in podobnega. Model so povzeli po bencinskih črpalkah, ki največjo razliko v ceni naredijo prav z dodatno ponudbo.

Kaj Bogdanu pomeni največ? Družina, družina in še enkrat družina. Šele nato so podjetje in zaposleni. Tega ne moreš kupiti, pravi. »Podjetniška družina mora imeti jasno določene vrednote, in na vrhu ne sme biti absolutno nič drugega kot družina. Če ti to uspe doseči, si ob večerih in koncih tedna doma, se pogovarjaš z otroki ter igraš z vnuki.«

Nesoglasje je del vsakodnevnega družinskega in poslovnega življenja. Če je družinsko in poslovno eno in isto, pa je priložnosti za nesoglasja še toliko več. Toda komunikacija in spoštovanje sta zagotovilo, da se nesoglasje ne razrase do te mere, da je težko popravljivo ali da začne celo razdvajati.

Sin Blaž je gradbeni inženir, hčerki Tajda in Tea pa magistri ekonomije. Oče in mama naj bi se v petih letih umaknila iz podjetja. Bogdan razlaga: »Ko smo se odločili za generacijski prenos, je bilo vsem vse jasno. A v resnici ni tako preprosto. Zato gremo po korakih. Znotraj upravljavske funkcije smo morali najti prostor za vse tri otroke.« Razdelili so jo na proizvodnjo, trženje in upravljanje.

Blaž je v podjetju že deset let. Je direktor proizvodnje, razvoja in kakovosti. Po očetovih besedah najmlajši hčeri Tajdi značajsko najbolje ustreza upravljavska funkcija. Prevzela bo finančno in kadrovsko področje ter zastopala podjetje. Druga hči Teja, ki je v podjetju sedem let, pa bo odgovorna za trženje vseh programov cele skupine podjetij Oblak, od nabave, uvoza do prodaje. »Šesta generacija Oblakov je tudi že močna. Imava že pet vnukov in eno vnukinjo, v kratkem pa dobiva še sedmo dete. Ona ali on, ni pomembno. Važno, da bo zdravo in naše!« ponosno pove sogovornik. 

Šteje pravi odnos do poslovnih partnerjev, kupcev in  zaposlenih. »Ne da greš s poslovnimi partnerji na dopust, temveč da si odkrit, pošten in poprodajno naravnan. Slednje je bolj pomembno kot prodaja sama,« pravi … Na trgu je močna konkurenca, a kljub temu že 18 let delajo po načelu »prodajati in ne le prodati«. K temu še doda: »Trgovci nam zaupajo, česar določeni konkurenci ni uspelo, čeprav so nas želeli kopirati. Imamo dobro organizirano prodajo. Redno izobražujemo naše kupce in se z njimi družimo. A na koncu je pomembna tudi naša zgodba.« Veliko prodajo na avstrijsko Koroško, na Hrvaškem pa so kljub tuji konkurenci drugi največji igralec na trgu. Trgovinsko predstavništvo imajo tudi v Črni gori.

Danes lahko investiraš v stroje, zelo težko pa dobiš dobrega delavca, zato je zaposleni precej večji kapital kot stroj, poudarja Oblak. Veliko zaposlenih vika, čeprav jih je tretjina starih toliko kot njegovi otroci. Iz spoštovanja, pravi. »Vsi zaposleni morajo imeti zaupanje vame. Vedeti morajo, da se lahko obrnejo name, ko imajo slab dan. In to sem si moral zaslužiti. Če tega ne bi bilo, jih ne bi zadržala nobena plača.«