S prvo trgovino so se uresničile sanje
Preden je bilo leta 1989 državljanom Slovenije dovoljeno odpreti svoja podjetja, je Franc Jager delal kot organizator zadružnih trgovin pri Hmezadu in sanjal o svoji trgovini. Takoj, ko je bilo mogoče, je registriral podjetje, kupil parcelo in v Rogaški Slatini sezidal prvo trgovino. Doma so se ukvarjali s kmetijstvom, a Franc je močno verjel, da je odločitev prava.
Začetki poslovne poti so bili skromni in varčni. Franc je postopoma širil svojo dejavnost in pri tem pazil, da stroški niso presegali prihodkov. V spominu so mu ostale besede znancev, da se ne smeš zadolžiti za več kot polovico investicije, sicer prej ali slej propadeš. In tega pravila se striktno držijo še danes.
Franc verjame, da je bistvo podjetnika v tem, da zna na stvari gledati z zdravo kmečko pametjo in da je skromen. O lokacijah nadaljnjih trgovin se je odločal na podlagi analize trga in lastne intuicije. Ko sta se ta dva elementa ujela v uspešno zgodbo, je bil najbolj zadovoljen.
Po korakih do celotnega podjetja
Pred več kot dvajsetimi leti je Franc sinovom razdelil prve manjšinske deleže v družinskem podjetju. Do takrat je bil namreč edini lastnik trgovske verige. Takrat so se dogovorili, da gredo z družinskim podjetjem vsi skupaj naprej in porazdelili so si posamezne naloge. »Tako oče kot mama sta bila trgovca. Morda je bilo to, da smo imeli izkušnje obeh, naša prednost,« pove najstarejši sin Aleš Jager, direktor, odgovoren za oddelek tehnike, logistike in naložb. »Mama Marija je bila naša mentorica in hkrati lepilo, magnet, če so stvari šle ‘narazen’,« se strinjajo vsi trije sinovi.
Pred dvema letoma se je Franc umaknil iz podjetja in vajeti predal sinovom, Marija pa je ostala v podjetju kot prokuristka. Dobri rezultati zadnjih let potrjujejo, da je vajeti predal v prave roke.
Sinovi prevzeli očetovo previdnost pri zadolževanju
Sinovi so že zelo zgodaj poprijeli za kmečko delo. Očetu je bilo najbolj pomembno, da se izobrazijo in naučijo delati. Čeprav je med najstarejšim Alešem ter najmlajšim Miho dobro desetletje razlike, se vsi trije odlično dopolnjujejo. Kot poudarjajo, so njihove razlike hkrati velika prednost.
Najstarejši sin Aleš je končal kmetijsko šolo in sprva je želel delati v kmetijstvu. A ker ni bilo služb, je pograbil priložnost in se zaposlil pri starših, ki sta takrat ravno odpirala svojo prvo trgovino. Spominja se, da se je v tistih časih veliko ljudi ukvarjalo s trgovino. Jagrovi so poleg živil ponujali tudi tehnično in kmetijsko blago, kar je bila njihova dodana vrednost.
Srednjega brata Boštjana je že od nekdaj vleklo v podjetništvo. Že od malih nog je bil vpet v družinsko podjetje. Razkril je, da je že kot majhen otrok v trgovini rad prešteval denar in se tako naučil šteti. »Oče in mati sta bila vedno zaupljiva. Kmalu sva bila z Alešem pri delu zelo samostojna. Vsak od nas se je razvijal na področju, kjer je bil dober,« pravi Boštjan.
»Pri nas ni bilo ‘če želiš’, ampak moraš narediti,« se spominja najmlajši brat Miha, ki je za temo diplomske naloge na Gea College izbral prenos lastništva družinskega podjetja. Danes je direktor, odgovoren za sektor IT, računalništvo in varovanje. Starejša brata sta mu bila mentorja in hkrati kdaj prevzela tudi očetovsko vlogo. »Res ju zelo cenim. Večkrat se vprašam, kako bi ona odreagirala v dani situaciji,« se o bratih razgovori Miha. »Najmlajši brat je most med nami in tretjo generacijo, ki vstopa v podjetje,« doda Aleš.
Njihovi največji izzivi danes so širjenje dejavnosti, pravilno vlaganje in sledenje napredku. Vseskozi spremljajo trg in iščejo nove priložnosti. Vsako investicijo dobro pretehtajo. Še vedno delijo očetov konservativen pogled na vodenje podjetja. »Zadolžimo se toliko, kolikor potem lahko s tem zaslužimo. Zdrave kmečke pameti se skušamo držati tudi v poslu,« pojasni Aleš. »Na prvo mesto vedno postavljamo podjetje, potem smo šele mi,« pravi Boštjan in doda, da ves dobiček investirajo nazaj v firmo.
Prednosti družinskega podjetja
Kaj je ključna prednost družinskega podjetja? Zagotovo hitro dogovarjanje in medsebojno zaupanje, so prepričani vsi trije bratje. Med seboj sodelujejo demokratično in si zaupajo, da bodo svoje delo dobro opravili. »Že zgodaj smo dobili in prevzeli odgovornost za svoje delo, in ko smo postali lastniki, se to ni spremenilo«, pravi Miha in doda, da glavno prednost družinskega podjetja vidi v osebni povezanosti in večji vpetosti v podjetje.
»Pomembni prednosti sta tudi zagnanost in stoodstotna odzivnost,« razmišlja Boštjan. »Ko drugi zaposleni vidijo, da družinski člani delajo s polno vnemo, tudi sami poskušajo slediti takšnemu zgledu,« doda oče. Seveda pa se, kot v vsaki družini, tudi pri njih pojavijo nesoglasja in različni pogledi, kar pa jih le bolj okrepi in pripravi na morebitne spremembe.
Tudi v prihodnje bodo ostali družinsko podjetje. »Podjetje vodimo trije bratje z razdeljenimi področji, moja žena vodi kadrovsko službo, bratova hči Urša je že zaposlena v kontrolingu prodaje na drobno. Občasno v podjetju pomagata tudi moj sin Nik in hčerka Dona. Smo eno redkih slovenskih družinskih podjetij, v katerem je že aktivna tretja generacija. Poslujemo dobro, razvijamo se in iščemo nove priložnosti,« pravi Boštjan in doda: »Nikogar ne silimo, vsi pa imajo odprta vrata.«
Njihova moč temelji na izkušnjah dveh generacij, globoko zasidrani želji po uspehu in jasnih vizijah za prihodnost.
Družinske vrednote prenašajo tudi v kulturo podjetja
Sodelavce pri delu najbolj učinkovito spodbujajo predvsem s pozitivnim pristopom in lastnim zgledom. » V podjetju stremimo k marljivosti, solidarnosti, sočutju, ekipni povezanosti, spoštovanju poslovnih dogovorov in skrbi za zaposlene,« pravi Aleš in doda: »V obdobju epidemije covida-19 je imel Boštjan ogromno dela. Zvečer je spremljal uradne objave in novice, nato pa 40 poslovalnic obveščali o novostih, saj nas je bilo strah za celotno ekipo.«
Zavedajo se, da so najpomembnejši zaposleni, zato jim nudijo prijazno, varno in stabilno delovno okolje. Bratje so veliko prisotni v trgovinah in vedno na voljo sodelavcem, s katerimi imajo vsakodnevno odprto komunikacijo. »Zaposleni za nas niso številke, do vseh imamo enakovreden odnos in to zelo cenijo«, pravi Boštjan. Doda, da zaradi dobrih odnosov in opore nimajo velike fluktuacije. Pomembno je, da zaposleni radi opravljajo svoje delo in imajo pozitiven odnos do potrošnika. To so razlogi, ki jih vodijo k spodbujanju osebne in strokovne rasti vsakega zaposlenega. »Radi zaposlimo ljudi, ki se z nami razvijajo in so zavezani podjetju, da res delujemo kot ena velika družina,« doda Aleš.
Njihova vizija je kakovostna izbira
Vse poslovne odločitve so jasno načrtovane in tako bo tudi v prihodnje. »Smo finančno stabilni in nezadolženi. Naša moč temelji na izkušnjah dveh generacij, globoko zasidrani volji po uspehu in jasnih vizijah za prihodnost.« Želijo biti najboljša trgovska veriga na območju celotne Štajerske in tudi Slovenije. Še naprej bodo utrjevali svoje konkurenčne prednosti. »Želimo si ostati prepoznavni po nizkih cenah, odlično opravljenih trgovskih storitvah, kakovostnih izdelkih, prijaznih zaposlenih in zadovoljnih kupcih,« izpostavi Aleš. Njihova posebnost je, da tudi v manjših krajih zagotavljajo celostno in kakovostno ponudbo.
V načrtu imajo še kar nekaj investicij: gradnjo novega logističnega skladišča v Hočah, regijsko širjenje in zaposlovanje novih sodelavcev. »Ostali bomo dobro organizirano podjetje, ki temelji na odgovornosti do zaposlenih ter na odgovornem odnosu do naravnega in družbenega okolja, v katerem živimo,« še doda Aleš.
Povzetek
Podjetje Jagros v 5 besedah: odgovornost, ekipna povezanost, marljivost, fleksibilnost, stabilnost.