Roletarstvo Medle, d. o. o., Senčila Medle, d. o. o., in Medle IP, d. o. o.

Dopolnjujoči se podjetji za celostno oskrbo strank

Podjetniško zgodbo družine Medle je pred več kot 40 leti začel pisati Alojz Medle, sprva kot monter senčil, nato pa je leta 1976 odprl svojo manjšo proizvodnjo. »Včasih je bila ta dejavnost velik logistični zalogaj, saj so lamele proizvajali le v Ljubljani. Na začetku se je moral oče voziti v glavno mesto, kjer je kupoval gotovo konfekcijo in jo potem sam montiral. Pozneje je bilo lažje, saj je lahko kupoval samo surovino, ki jo je doma predelal v končni izdelek,« pripoveduje njegov sin Robert. Čeprav bližnja okolica njihove dejavnosti še ni dobro poznala, je posel v regiji zacvetel. Alojzu se je po štirih letih pridružila žena Marta. »Oče je imel veliko terenskega dela in je potreboval nekoga, ki bi urejal vso dokumentacijo. Tako je mama, po izobrazbi medicinski tehnik, prevzela računovodstvo,« dodaja Robert. Tudi njegov brat Gorazd se živo spominja začetkov: »Obiskovali smo sejme v tujini ter iskali najprimernejše in napredne dobavitelje za materiale in sisteme po vsej Evropi in zunaj nje. Danes je veliko lažje priti do informacij, pa tudi ogromno idej o tem, kako delajo v tujini in kakšni so trendi, se lahko dobi na spletu.«

Pred dobrimi desetimi leti sta se Alojz in Marta dokončno umaknila iz podjetja, toda priprave nove generacije na prevzem podjetja so se začele že prej. »Leta 1994, ko sem bil star 26 let, sem po dogovoru s starši odprl svoje podjetje Senčila Medle. Začel sem s proizvodnjo povsem novih artiklov s področja senčenja, ki jih v Roletarstvu Medle niso izdelovali. Dolgo časa sem stal na dveh bregovih in veliko pomagal tudi v očetovem podjetju. Brat Robert je prevzel vodenje Roletarstva Medle približno šest let pozneje, ko je dopolnil 30 let,« o samostojnih podjetniških začetkih pripoveduje Gorazd. Če so v Senčilih Medle, kjer so v letu 2016 imeli 2,8 milijona prihodkov, specializirani za proizvodnjo komarnikov, tend, pergol, screenov in notranjih dekorativnih senčil, v bratskem podjetju Roletarstvo Medle poleg senčil proizvajajo tudi okna. »Ne proizvajamo enakih stvari, ampak dopolnilne. Večina naših strank nas dojema kot Medle, ne poznajo razlike med podjetjema. Skupaj veliko sodelujemo in strankam ponudimo kombinacijo obeh,« dopolni Robert. Zanje je pomembno, pravita brata, da so stranke zadovoljne: »Gradimo na tem, da stranko zadovoljimo. Zaslužek je postranska zadeva in pride sam od sebe, če je posel dobro narejen.«

Komu zaupati, če ne ženi?

Ker sta brata Medle rasla skupaj s podjetjem, sta že od malih nog pomagala pri raznih opravilih. »Zmeraj sva imela denar, ampak sva si ga morala sama zaslužiti. S prisluženim denarjem sem bil zelo varčen, saj sem zanj trdo delal. Nisem prejemal žepnine kot nekateri otroci,« se spominja Gorazd. Podobno velja tudi danes, ko imata Gorazd in Robert vsak po dva svoja otroka. Poleg njunih žena Vanje in Anastazije, ki sta prav tako od začetka zaposleni v podjetju, jima občasno priskoči na pomoč še osem pridnih rok. »V podjetju je dobro imeti vsaj nekaj ljudi, ki jim lahko brezpogojno zaupaš. In komu boš, če ne ženi?« se retorično sprašuje Robert. Otroci se bodo, sta složna brata, o svoji prihodnosti odločali sami. Njihove ambicije so kljub željam, da tradicijo nadaljujejo, na prvem mestu.

Pošteno plačilo za pošteno delo

Danes je v Roletarstvu Medle zaposlenih 128 delavcev, invalidskem podjetju Medle IP 12 in Senčilih Medle 33. Leta 1994, ko so bila Senčila Medle še v povojih, so bili po Gorazdovih besedah drugačni časi: »Z ženo sva začela sama. Z leti, ko je podjetje stalno rastlo, pa so se nama postopoma pridruževali novi sodelavci. Večje kot je podjetje postajalo, zahtevnejše je bilo vodenje, naraščala pa je tudi odgovornost do kupcev in zaposlenih. Z nostalgijo se spominjam časov, ko sva z ženo večkrat cele dneve, in to z majhnim otrokom, preživela v delavnici. Bilo je naporno, hkrati pa nama je bilo v veliko veselje. Vse je bilo obvladljivo in preprostejše. Danes so skrbi veliko večje, kot so bile takrat.« Nasprotno je bilo po Robertovem mnenju veliko težje takrat, ko je bilo podjetje manjše: »Najtežje je bilo, ko nas je bilo zaposlenih od 20 do 30. Namreč bili smo že zelo veliki, po drugi strani pa si nismo mogli privoščiti nekoga, ki bi na primer delal samo razpored montaž, ali nekoga, ki bi delal v skladišču. Vsi smo morali biti multipraktiki in pokrivati ogromno področij. Z več zaposlenimi gre lažje, saj  imaš nekoga, ki je zadolžen samo za kakovost, lahko si privoščiš vodjo proizvodnje, vodjo komerciale in podobno.«

Stremijo k temu, da bi zaposlenim nudili čim ugodnejše delovne pogoje. Zato se kar največ zavzemajo, da med drugim nimajo izmenskega dela, predvsem pa stavijo na pošten odnos. »Od zaposlenih zahtevamo veliko, ampak jih po drugi strani tudi pošteno plačamo. Naše plače odstopajo od povprečja,« pojasni Robert, njegov brat pa hkrati tudi dodaja, da imajo določene omejitve. »Sezone žal ne moremo raztegniti čez vse leto, zato je takrat treba delati več. Ampak kadri pri nas ostajajo,« sklene Gorazd.

Preplet inovacij in izkušenj

Pri Medletovih zagovarjajo zmerno rast, saj so po njihovem mnenju v letih od 2006 do 2008 doživeli prehiter dvig. »Rast je bila od 20- do 30-odstotna, kar je bilo kadrovsko in finančno neobvladljivo. Nismo želeli tako hitre rasti, ampak trg nas je preprosto vlekel navzgor. Od 2009 imamo mirnejšo, zmerno rast, od pet do 15 odstotkov na leto, kar je obvladljivo. Mogoče niti nimamo dosti več naročil, ampak nam uspe prodati izdelke višjega cenovnega razreda in več elektronike, kar je tudi lažje obvladovati,« letno rast povzema Robert. Hkrati se zavedajo, kako pomemben je razvoj, saj imajo zaposlene kar tri razvojnike: »Nenehno delamo na inovacijah. Čeprav so morda nekatere manj vidne, se resnično poglobimo v detajle, ki omogočajo lažje in boljše delovanje.« V primerjavi s konkurenco imajo Medletovi še dodatnega aduta. »Vsak trenutek jih lahko zelo veliko začne delati takšne proizvode, kot jih imamo mi. Razlika je, da nimajo izkušenj, zato ne poznajo podrobnosti in nam s svojim izdelkom ne morejo konkurirati oziroma ne morejo ponuditi boljšega izdelka po naši ceni,« zagotavlja Robert.

Cilj je obdržati tržni položaj

V obeh podjetjih so trenutno pred prostorskim izzivom, kar je velik logistični zalogaj. »Rast v prodaji vsekakor ni naš glavni cilj. Ta je obdržati položaj, ki ga imamo na trgu, prepoznavnost pri kupcih, kakovost, inovativnost in prilagodljivost. Če to pomeni, da bomo tudi zrastli in pridobili nove stranke, je zagotovo dobro, ne želimo pa tega delati na silo. Kupce že imamo v tujini, sproti pa pridobivamo tudi nove,« razloži Robert, hkrati pa še doda, da okoli 60 odstotkov izdelkov večinoma izvozijo v države nekdanje Jugoslavije ter Avstrijo, Nemčijo, Švico, Italijo in Izrael.

Medletovi prisegajo na družbeno odgovornost, predvsem do zaposlenih, veliko pa vračajo tudi v lokalno, dolenjsko okolje: »Kljub temu da nismo takšni velikani kot farmacija, podpiramo veliko športnih društev in razne dogodke. Letos smo lokalni skupnosti pomagali z izgradnjo športnega centra.«