Anton Blaj, d. o. o.

Iznajdljivi začetki

Leta 1966 je ustanovitelj podjetja Anton Blaj, inženir elektrotehnike, začel z izdelovanjem vijakov. Kot pravi, se je nekega dne po službi preprosto oglasil pri direktorju podjetja, kjer je bil zaposlen, in mu povedal, da bo šel »na svoje«. »Župnik mi je v najem oddal manjši prostor, kjer sem si uredil delavnico, in vse skupaj se je začelo,« se spominja Anton. Začetki so bili vse prej kot lahki, saj je v tistih časih država zelo omejevala zaposlovanje. Sčasoma je posel zacvetel, potrebovali so delovno silo in v družini Blaj so se znašli po svoje. »Imeli smo prijavljenih pet obrti, in sicer jaz, brat, žena, sin ter hči. Tako smo lahko zaposlili vsak po pet ljudi oziroma skupaj petindvajset, vendar smo vse morali voditi ločeno. Na koncu se je splačalo, saj sem bil takrat posledično največji davkoplačevalec v naši dolini,« ponosno pove iznajdljivi ustanovitelj. Leta 1985 so zgradili današnjo halo v Grižah. Takratni zakon je namreč omogočal, da je lahko posameznik nepovratno vložil štirideset odstotkov dobička, dodatnih dvajset pa je prispevala občina. Tudi razvoj ni zaostal, vendar so po Antonovih besedah takrat veljala drugačna pravila.

95 odstotkov izdelkov izvozijo v tujino

Anton je skozi življenje spoznaval, da je vedno mogoče stopiti stopničko višje. Zato se je ves čas želel dokazovati. »Ne z namenom, da bi bil bogat, ampak da pokažem, da znam nekaj narediti. To je bila moja motivacija,« poudarja. Svak, po izobrazbi strojni inženir, mu je prvi predlagal, da bi prešli na računalniško tehnologijo. Po osamosvojitvi Slovenije so naredili prehod na računalniško vodeno proizvodnjo in se hkrati začeli spogledovati s tujino. »Prvi stik s tujino smo navezali leta 1994 ter se preusmerili izključno na današnjo dejavnost in tuji trg. Želel sem zaposliti dober kader, saj le tako lahko konkuriraš tujim podjetjem. Vedno sem želel dokazati, da smo enakovredni drugim. Zame je narediti zelo dober vijak večje priznanje kot plačilo samo,« zatrdi Anton. 

Prvi tuji partner je bil močan grosist Böllhoff iz Nemčije. » Z njim sem najprej začel sodelovati,« prve korake v tujino opisuje Anton. Danes v Sloveniji nimajo konkurence, temveč stojijo ob boku velikim nemškim podjetjem. Po besedah Antonove hčere Petre, sedanje direktorice podjetja, njihov dobiček v 95 odstotkih temelji na izvozu. »V Sloveniji smo vključeni v preglede , drugače gre celotna prodaja na evropski trg, večinoma v Nemčijo in Avstrijo. Ciljamo tudi na severni trg.«

Podjetje v varnih rokah širše družine

Podjetje Blaj je sinonim za družinsko podjetje, saj so vanj vključeni skoraj vsi člani širše družine. »Sin Erih je bil v podjetje vključen na začetku, danes pa sta še obe hčeri, Blanka in Petra. Pri nas so zaposleni tudi Blankin mož Damjan, ki je vodja komerciale, sinova žena Justina in vnukinja Patricija. Pravzaprav smo družinsko podjetje,« ponosno pove Anton.

Hči Petra, magistra ekonomije, se je od nekdaj zanimala za družinski posel: »Vedno sem se spraševala, kako bi lahko različna pridobljena znanja prenesla v naše podjetje, kar ni bilo preprosto. Po koncu študija sem se v podjetju vključila v oddelek financ. Ves čas sem se še dodatno izobraževala, da bi podjetju pomagala zrasti. Ob preoblikovanju podjetja leta 2014 sem prevzela funkcijo direktorice, še vedno pa se pri ključnih odločitvah posvetujem tudi z očetom.« 

Blanka, ki dela v prodaji, se je podjetju pridružila leta 1985. »To je bila moja prva zaposlitev. Odkar sem končala šolo, rastem skupaj s podjetjem. O zaposlitvi se prej kot družina nismo pogovarjali, vse je prišlo spontano. Družinsko podjetje v prvi generaciji ni bilo načrtovano. Ob njegovi ustanovitvi je težko vedeti, ali bo podjetje družinsko. Večinoma je to splet okoliščin in trdega dela, da ti uspe ustvariti delo za otroke, vnuke in prihodnje generacije,« razmišlja Blanka. 

Vijaki in družina so vezi za življenje 

Kot ugotavljajo Blajevi, je glavna prednost družinskega podjetja, da so družinski člani vanj pripravljeni vložiti prav vse. »Vijak moraš ljubiti,« se popotnice poslovnega partnerja Böllhoffa spominja Anton. »Ko ga pogledaš, mora biti brezhiben. Izdelek lahko narediš zelo kakovosten, če imaš ljubezen do njega.«

Dolgoročno in varno delovanje naprav z Blajevimi vijaki je pomembno, saj imajo te velik vpliv na okolje pa tudi ljudi. Zato sta kakovost in brezhibnost vijakov zelo pomembni. V podjetju so v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija proaktivno zasnovali trajnostno usmerjeno strategijo razvoja podjetja, ki predstavlja ambicijo ter zavezo lastnikov, vodstva in ključnih strokovnjakov podjetja k uresničevanju poenotenega trajnostnega uspeha. »To nas dela uspešne; ker vsi v podjetju to vemo, čutimo in se tega zavedamo,« o zavezi k trajnostnemu razvoju, stremljenju k nenehnemu izboljševanju in kakovosti razlaga Petra.

Kupci prepoznavajo njihovo strast do vijakov, zato se nanje obračajo, ne samo za izdelavo želenih vijakov, temveč tudi za pomoč pri razvoju. »V našem podjetju ima vsak vlogo, kjer lahko dokaže svojo strast do dela, doseže rezultate in je za to tudi nagrajen. Zelo pomembni so nam povezanost družinskih in nedružinskih članov, profesionalnost in zanesljivost ter delavnost in hitra odzivnost na potrebe trga. Vse to je pravzaprav zasnoval že oče,« pravi Petra. Dodaja še, da je po očetu podedovala filozofijo biti vedno boljši, nemir po rasti in razvoju. »Najsrečnejša sem, ko dobimo novega kupca ali naredimo nov izdelek; ko vidim, da naše rešitve, v katere smo vlagali, kažejo rezultate,« z žarečimi očmi pove Petra.