FerroČrtalič d.o.o.

S predanostjo ciljem so sinonim za uspešno družinsko podjetje, ki svojih vrat nikoli ne zapira motiviranim in ambicioznim sodelavcem. »Lani sem dala jasno vedeti, da želim zaposlovati boljše od sebe, ker samo tako lahko dosežemo napredek. Zaposleni, ki so pokazali ambicije in rezultate, so zasedli tudi bolj zahtevna delovna mesta – tako v komerciali, tehničnem oddelku kot tudi montaži,« pojasnjuje Mojca.

Nikoli ne bomo priznali, koliko napak smo naredili na testiranjih, da smo ustvarili popoln stroj

Delujejo v vseh industrijah – od medicine, farmacije, livarstva, nuklearne dekontaminacije do avtomobilske in tudi ladjedelniške industrije –, predvsem pa so prisotni s tehnologijo Shot peeninga v najzahtevnejši letalski industriji. Vsako od naštetih področij potrebuje rešitve po meri, kot so peskanje, utrjevanje površin v letalstvu in avtomobilski industriji, preoblikovanje, čiščenje dekontaminiranih površin in podobno. Proizvajajo predvsem avtomatizirane in robotizirane stroje, ki jih kupec namesti, nato pa z njimi obdeluje raznovrstne materiale in izdelke. »Vse rešitve so prilagojene, po naročilu, razvijamo rešitve za posamezen izdelek – namensko, samo za znanega kupca. Če na primer delamo izdelek za livarno v Sloveniji ali livarno v Nemčiji, bosta od nas potrebovali drugačna izdelka, ker imata drugačne potrebe, normative, zahteve po površinski strukturi in obliki izdelka, čeprav bosta na koncu oba izdelka imela enako funkcijo oziroma namen,« njihov pristop do strank opiše Mojca. Oče Bojan dodaja: »Oprema FerroČrtalič je orodje za kupčevo rešitev, z njeno prodajo pa smo mi poplačani za svoje delo. Toda ključna je rešitev, ki v ekonomskem smislu nima cene. Naše rešitve kupcem zagotovijo konkurenčno prednost v njegovem poslu v smislu časa, ekonomike, gospodarnosti, ekologije in ponovljivosti.«

Prisotni so na vseh največjih sejmih po svetu: od Amerike, Kitajske, Indije, Izraela, Egipta, Turčije do Irana ter po Evropi, saj so prepričani, da le tako lahko pridobijo zelo potrebne poslovne partnerje in reference. Mojca med drugim ugotavlja: »Kupec pogosto ne ve natančno, kaj želi. Želijo si rešitev, ki še ne obstajajo, in to nam predstavlja največje izzive! Kaj zdaj? Izumljamo! Razvijamo in testiramo dva, tri mesece, pol leta ...« In stranka dobi tisto, kar res potrebuje ali želi. »Nikoli si ne želim, da bi prodali nekaj, česar stranka resnično ne potrebuje. Ugotoviti bolečino stranke, ki jo naša rešitev mora odpraviti, je podobno zahtevno delo kot tri- ali večmesečni tehnološki razvoj stroja. Narediti tisto, česar naš kupec ne potrebuje, bi bila za nas slaba referenca,« še doda.

Pol stoletja družinskega posla

Zametki podjetja segajo v leto 1964, ko se je takrat mladi ključavničar Jože Črtalič, Mojčin ded, odločil, da bo stopil na svojo poslovno pot. Njegova prva delavnica je zaživela na Grmu v Novem mestu, nato pa je sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja sledila selitev v Mačkovec pri Novem mestu. Prav takrat je sin Bojan doštudiral in začel svojo poslovno pot v domači delavnici. Oče Jože je sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja postopoma izpregel in podjetje je prevzel sin Bojan z ženo Slavojko. Takrat so se zaradi prostorske stiske znova selili, tokrat na sedanjo lokacijo – Sela pri Dolenjskih Toplicah. Danes zgodbo uspešno peljeta Bojanova starejša hči Mojca in mlajša hči Anja, ki je predvsem uspešna v prodaji na najbolj eksotičnih trgih, njun brat Jernej pa vodi svoje »sestrsko« podjetje na nekdanji lokaciji v Novem mestu. »Mi proizvajamo stroje, brat pa se ukvarja s storitveno dejavnostjo – izvaja zagone strojev in njihova testiranja pri končnih strankah ter nudi usluge najzahtevnejše površinske obdelave na terenu, skupaj z nami pa gradi močno, zaupanja vredno družinsko podjetje,« o prepletu dveh dejavnosti pripoveduje Mojca.

Več kot 50-letna tradicija je po mnenju direktorice še kako pomembna: »Družinska podjetja so danes zelo cenjena. Take vrste podjetij namreč prinašajo konkurenčno prednost, saj kupcu damo jasno vedeti, da tradicija in zvestoba pomenita veliko ter da smo z razlogom že toliko časa na trgu.« Zdaj se v podjetje vključuje že četrta generacija družine, Mojčin oče Bojan pa kljub upokojitvi še vedno aktivno sodeluje s poslovnimi partnerji po vsem svetu, kot tudi pomaga pri razvoju izdelkov in najzahtevnejših rešitev. Mojčin starejši sin Leo je štipendist podjetja, zato jim pomaga med počitnicami in dopusti, ukvarja pa se z deli v administraciji, marketingu in prodaji. Za podjetje je pred kratkim uredil spletno stran v iranskem jeziku, saj se je za to pokazala potreba. Svoje karierne prihodnosti pa za zdaj še ne misli zavezati družinskemu podjetju. »Želim se dokazati in ustvariti nekaj zase, pridobiti širše mednarodno znanje. Rad bi študiral italijanščino in romanske jezike, saj sem družboslovni tip. Moje ideje so zasnovane nekoliko drugače, zavedam pa se pomena našega podjetja in sem nanj ponosen ter rad pomagam,« poudari Leo. Mlajši sin Teo Tim je star deset let in je prav tako pogosto v podjetju. »Na ta način otroci začutijo podjetje, želijo, da navežejo stik z ljudmi in se vanj vključujejo. Mlajši sin je zelo tehničen tip in se zanima za različne vidike delovanja podjetja,« razmišlja Mojca.

Urnik družinskega podjetja: od polnoči do polnoči

Kaj je po Mojčinem mnenju največji izziv družinskega podjetništva? Znati prilagajati svoj čas in delovnik. Sama pravi, da prostega časa nima, saj je podjetništvo zanjo slog življenja: »Od malega sem tako navajena in mi je to 'normalno'. Ne predstavljam si, da bi nekje delala od sedmih do treh ...« Nepoštenosti, neodgovornosti in prelomljenih obljub v podjetju ne poznajo. »To ni v skladu z mojimi vrednotami,« pravi Mojca. »Vztrajnost in poštenost sem podedovala po starših. Tudi če sebi ne bom dala plače, jo bodo zaposleni dobili. Najprej so  zaposleni in dobavitelji, potem mi in vse drugo. Najpomembnejši nam je razvoj podjetja, zato vanj tudi ves čas vlagamo.«

Za zdaj so vse ponudbe za prodajo podjetja zavrnili, saj si želijo ohraniti tradicijo, pa čeprav se zavedajo, da prihodnost lahko prinese marsikaj. »Trditi z gotovostjo, da bo tako tudi ostalo, je nesmiselno,« zelo življenjsko razmišlja Mojca. 

Med referencami sama zveneča imena

Na svetu je le pet podjetij, ki se ukvarja z enakimi tehnologijami. Mojca v tem vidi prednost, saj jim njihova velikost dobro služi: »Mi smo posebni zato, ker smo manjši in zato tudi bolj fleksibilni. Lahko se hitreje prilagajamo in smo tudi cenovno ugodnejši.« Če za delovanje in rast podjetja skrbi Mojca, njen oče živi za inženirstvo. Izzivi so po njenih besedah očetova hrana za um in dušo: »Bolj je zahtevno, večji izziv je zanj. Najzahtevnejših stvari se najraje loti. Tako poskušamo ustvariti tudi dober tim, da mu stoji ob strani in da imajo vsi člani enako energijo. Jaz delujem enako.« Na njihovem seznamu referenc najdemo odmevna imena, kot so Cimos, Pipistrel, Akrapovič, Goodyear, Dunlop, Sava Tires, Carl Zeiss, Airbus, Volvo, Swarovski, Krka, Sandoz pa tudi General Electric in Pratt & Whitney iz ZDA ter Kozloduy Nuclear Power Plant, Elan, Renault, VW in še druga. »S temi multinacionalkami, ki imajo izpostave po vsem svetu, se dogovarjamo za določene posle. Ko naredimo eno instalacijo, se priložnosti pokažejo tudi drugje, saj podjetja želijo podobne rešitve tudi na svojih drugih objektih,« ugotavlja direktorica. Financirajo se predvsem iz lastnih sredstev, dobiček pa vlagajo v razvoj tehnologij, produktov in podjetja ter veliko tudi v marketing. Edino posojilo so bili primorani vzeti zaradi novega objekta. Naslednji mejnik obsega poslovanja so si zastavili pri pet milijonov evrov in vsaj 10-odstotni letni rasti, čeprav njihov glavni cilj ni finančni, temveč si želijo postati zanesljivo in prepoznavno svetovno podjetje s prilagojenimi rešitvami in prilagodljivostjo do kupcev.