Marinka Dobnik, s.p.

Prva čokoladnica v Sloveniji

Leta 1994 je Marinka Dobnik, profesorica jezikov, pustila redno službo. Številna potovanja, spoznavanja novih kultur in dejavnosti, predvsem tistih v državah Belgije in Francije, so v romanistki oživele idejo, ki jo je morala izpeljati. Golo navdušenje nad pralineji, ki so jih prijatelji pošiljali iz Belgije, ni več zadoščalo.

Tako je v Grižah pri Žalcu iz nič postavila Čokoladni atelje Dobnik, ki danes zaposluje približno 30 redno in občasno zaposlenih. »Iz popolnoma neprimernih prostorov, brez znanja in kapitala smo uspeli v dveh desetletjih vzpostaviti podjetje s kakovostnimi proizvodi, ki danes nekaj velja,« se v oziru v preteklost, ko je bilo vse zelo preprosto, spominja Marinka. Preden se je popolnoma posvetila poslu, je opravila dva obiska pri belgijskih čokoladarjih, nato pa začela s svojo izdelavo čokoladnih izdelkov najvišje kakovosti. 

Čokoladni atelje Dobnik je prvi in največji ponudnik čokolade med slovenskimi butičnimi čokoladnicami. Podjetje je v letu 2014 ustvarilo 1,25 milijona evrov prometa, od tega 30.000 evrov dobička. »Naša blagovna znamka, kljub temu, da morda ni množično poznana, v tem segmentu predstavlja standard za dobro čokolado. Smo inovativni in imamo izdelke, ki jih drugi nimajo. Ko kaj razvijamo, se to hitro pojavi pri konkurenci,« pojasnjuje sin David, ki se je v podjetje vključeval postopoma. Ljudje imajo čokolado radi, saj je univerzalna sladica, ki vzbuja občutke ugodja in ima obenem prestižno konotacijo. 

Zgodba brez konca

V slovenskem prostoru je v tem poslu veliko čokoladarjev. Tudi dostop do receptur in strojev ni težaven. Zato je potrebno izdelek in izkušnjo dvigniti na višjo raven in zagotoviti dodano vrednost. »Naši izdelki so visoko kakovostni, saj pri tej ne sklepamo kompromisov in ne iščemo bližnjic,« pojasnjuje David. 

Kljub zasičenemu čokoladarskemu trgu v Sloveniji se ljudje in mediji še vedno obračajo nanje, ravno iz teh razlogov. »Za našim podjetjem stoji zgodba. In kadar je podjetje povezano z zgodbo, ki ima začetek, nadaljevanje in, upajmo, ne konca, je mnogo bolj zanimivo za širšo javnost kot nekdo, ki se odloči za čokoladnico iz iskanja dobičkonosnega posla,« svoje razmišljanje pristavi Marinka. Leta 2005 so zastavili novo poslovno strategijo in začeli s širitvijo blagovne znamke. Odprli so štiri nove poslovalnice v Sloveniji: v Ljubljani, Mariboru, Celju in Žalcu ter eno v Avstriji. Med njimi tudi kavarne, kjer zgodbe o odlični čokoladi in prijetnih občutkih še dodatno zaživijo. 

Za lažjo distribucijo širom Slovenije so leta 2012 postavili spletno trgovino. »Cilj poslovne strategije je bil ustvariti privlačen izdelek in embalažo, ki ga strankam ponudimo v naših poslovalnicah, ob tem pa želimo, da se počutijo lepo,« prenovo blagovne znamke pojasnjuje David. Ljudje so začutili vzdušje, ki vlada v njihovih trgovinah in kavarnah. Marinka je prepričana, da k temu v glavnini pripomore osebnost, ki so jo vnesli v storitev: »Tega se ne da naučiti. Lahko le prenašaš naprej na zaposlene in jih spodbudiš, da temu tudi sami sledijo. Nekaj nosiva v sebi, kar dela poslovalnice drugačne od ostalih.« Kulturo podjetja sta poskušala institucionalizirati, doslej sta jo podajala le s svojo prisotnostjo. »Ko odpremo novo poslovalnico, sva tam prisotna cele tedne in mesece. V Ljubljani sem bila zraven dve leti vsak dan in izobraževala zaposlene.« 

"Čoko-babi" vzgaja naslednike

Zadnja štiri leta Marinka uspešno sodeluje s sinom, sicer pravnikom po izobrazbi, ki se posveča predvsem marketingu in prodaji, sama pa ostaja zvesta recepturam. Oba sta aktivno vključena v izgradnjo blagovne znamke in vizualne zgodbe izdelkov. Pri sodelovanju včasih prihaja tudi do različnih mnenj, a vedno zaključita s kompromisom. »Velikokrat mi reče, da potrebuje devet bombonov za novo škatlico do konca tedna. Jaz pa potrebujem nekaj koncev tedna, da razvijem nove bombone,« pove Marinka. 

Od vsega začetka je bila poleg tudi hčerka Nika, ki je v hiši, polni škatlic in čokolade, včasih pomagala pri pakiranju. Vmes se je umaknila, danes pa jo znova mika čokoladni svet. »Sem zelo ponosna na družinsko podjetje, vendar ga dojemam bolj kot mamino. Sama imam sicer rada ločeno poslovno in zasebno življenje, seveda pa to ne pomeni, da si ne bom nekoč želela delati v našem podjetju,« razmišlja Nika, sicer študentka računalništva. Kljub izobrazbeni usmeritvi se Marinki ideja o njeni vključitvi zdi odlična, saj »če kaj uspeva, so to družinska podjetja«. Osemletni vnuk jo ljubkovalno imenuje 'Čoko-babi' in v njem je že prepoznala svojega naslednika. Naučila ga je osnov vlivanja čokolade in mu tudi odstopila prodajno mesto pred trgovino v Žalcu. »Lahko si mislite, kako hitro so ljudje pokupili čokolado,« se pošali Marinka. 

Doktor Fig je Dobnikove izdelke ponesel v svet

Čokolada je proizvod s stoletno tradicijo in je že dolgo nazaj zaključila z revolucionarnostjo na svojem področju. Vseeno je dovolj dovzetna za inovativne izdelke, ki jih Dobnikovi pridno ustvarjajo. »Čar podjetništva je, da lahko iz drobnih stvari narediš uspešno podjetje,« poudarja Marinka. Prvi med inovativnimi izdelki so Fige Prešernove, ki so nastale po vzoru zgodbe slavnih Mozartovih kroglic iz Salzburga. Na predlog etnologa dr. Janeza Bogataja je Marinka predstavila inovacijo fig in čokolade v spomin na Doktorja Fig, največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. 

Te so danes prodajna uspešnica in najbolj prepoznaven izdelek podjetja. »Ne samo, da je dr. Bogataj fige v knjigi Okusiti Slovenijo predstavil kot primerno slovensko darilo, te so potovale po svetu in za to nismo niti vedeli. Klicali so nas iz Amerike, Nemčije in Japonske ter spraševali, kje lahko izdelke kupijo,« se popularnosti fig veseli Marinka, ki išče prodajno pot v tujino. Pri tem lahko svojo vlogo odigra tudi druga inovativna specialiteta, Frančeve čvešpe, ki so tudi uvrščene na seznam primernih protokolarnih in turističnih daril. Poleg čokoladnih izdelkov po domačem receptu proizvajajo še naravne sladolede, katerih kakovost zagotavljajo s podpisano pogodbo o naravni izdelavi sladoledov z naravnimi surovinami in članstvom v italijanskem združenju sladoledarjev. 

Zvesti svoji viziji 

»V Ameriki je čokoladnica, ki deluje na osnovi podobnega principa kot naša, vendar imajo že 200 poslovalnic. Problem Slovenije je majhnost. Kot majhno podjetje je tudi težko najti kapital za širitev,« ocenjuje David in predstavi naslednji korak podjetja: »V Sloveniji bi radi še bolj učvrstili svoj položaj, ker nekaterih področij nismo še dovolj razvili.« Ob vsem tem pa sledili prvotni viziji, poudarja Marinka: »Mi smo Atelje Dobnik, ki smo poznani po ročni in originalni izdelavi, in želimo takšni tudi ostati.«