EY davčne novice, november 2021

V novembrski izdaji davčnih novic povzemamo spremembe Zakona o davku o dohodku pravnih oseb (ZDDPO-2S), ki bo stopil v veljavo s 13.11.2021 in nova pravila v sklopu BEPS 2.0., ki predvidoma vstopajo v veljavo leta 2023.

Poleg tega nas čaka davčno precej pestra jesen, kar napovedujejo tudi številni predlogi zakonov tako na področju neposrednih, kot tudi posrednih davkov. V nadaljevanju na kratko predstavljamo najbolj bistvene  spremembe, ki jih predvidevajo  predlogi zakonov in sicer  predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini, predlog Zakona o davku od virtualnih valut in predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah.

Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S)

Državni zbor Republike Slovenije je 20. oktobra 2021 sprejel Zakon o Spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2S). Zakon bo stopil v veljavo 13.11.2021, uporablja pa se za davčna obdobja, ki se začnejo od vključno 1. januarja 2022.

Cilj sprememb je zagotoviti strožjo davčno obravnavo držav, ki spodbujajo škodljive davčne prakse oziroma niso pripravljene sodelovati v davčne namene s spodbujanjem pozitivnih sprememb, pregledno in pravično obdavčenje, vključno z reševanjem zunanjih izzivov, ki vplivajo na davčne osnove držav članic EU ter spodbujanje gospodarskega okrevanja po pandemiji COVID-19.

Glavne spremembe

1. Sprememba podlage za vključitev na seznam držav s splošno povprečno nominalno davčno stopnjo, nižjo od 12,5%

Dodatno je določena navezava na seznam EU, kjer se upoštevata dva seznama držav – seznam držav, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitev dobička družb nižja od 12,5% in niso države članice EU in seznam Evropske unije z jurisdikcijami, ki niso pripravljene sodelovati v davčne namene.

2. Davčno priznani odhodki

Rezervacije

Spreminja se člen o rezervacijah, kjer bo bolj jasno določeno, da se davčnemu zavezancu od 1. januarja 2022 pri ugotavljanju davčne osnove, pri oblikovanju rezervacij prizna odhodek v obračunanem znesku.

Znesek, v višini 50% oblikovanih rezervacij se bo priznal pri oblikovanju rezervacij za dana jamstva ob prodaji proizvodov ali opravi storitev, rezervacij za reorganizacijo, za pričakovane izgube iz kočljivih pogodb, rezervacij za pokojnine, za jubilejne nagrade in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi.

V skladu s prehodnimi določbami pa se oblikovanje rezervacij za pokojnine, oblikovanje rezervacij za jubilejne nagrade in oblikovanje rezervacij za odpravnine ob upokojitvi, prizna kot odhodek, v obračunanem znesku, ki ustreza 100 % oblikovanih rezervacij v vsakem posameznem davčnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2022 do 31. decembra 2026.

Prevrednotenje in odpis terjatev

Skladno s sprejetimi spremembami se odpis terjatev prizna kot odhodek za vse priznane terjatve, ki jih je zavezanec prijavil v postopku prisilne poravnave oziroma stečajnem postopku

Delno priznani odhodki

Odhodki iz naslova reprezentance in stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj funkcijo nadzora se po novem priznajo v višini 60%.

Amortizacija

Spreminja se tudi davčna obravnava stroškov amortizacije za opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in naložbene nepremičnine, kjer se pri obravnavi pravice do uporabe sredstva, vzetega v najem, uporabi najvišja letna amortizacijska stopnja, ki ustreza dejanski dobi pogodbenega najema tega sredstva.

3. Davčne olajšave

Spreminjajo se  pogoji koriščenja olajšave za zaposlovanje in olajšava za izvajanje praktičnega dela.

Zakon na novo določa olajšavo za vlaganje v digitalni in zeleni prehod v višini 40% zneska, ki predstavlja vlaganja v digitalno preobrazbo in zeleni prehod v tem obdobju. Ta vlaganja so vlaganja v računalništvo v oblaku, umetno inteligenco in velepodatke ter vlaganja v okoljsko prijazne tehnologije, čistejši, cenejši in bolj zdrav javni in zasebni transport, razogljičenje energijskega sektorja, energijsko učinkovitost stavb in uvajanje drugih standardov za klimatsko nevtralnost.

Nova olajšava se izključuje z olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj in olajšavo za investiranje, prav tako pa se ne more uveljavljati v delu, ko so bila vlaganja financirana iz sredstev proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti, proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna EU, če imajo ta sredstva naravo nepovratnih sredstev.

Spreminja se tudi koriščenje olajšave za donacije, in sicer bodo lahko davčni zavezanci uveljavljali olajšavo za znesek izplačil v denarju in v naravi za humanitarne, invalidske, socialno varstvene, dobrodelne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, zdravstvene, športne, kulturne, ekološke, religiozne in splošno koristne namene do zneska ki ustreza 1% obdavčenega prihodka davčnega obdobja zavezanca.

Višina olajšave za donacije za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene in za takšna izplačila prostovoljnim društvom, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu za te namene ostaja nespremenjena (0,2% obdavčenega prihodka), dodaja pa se nova donacija za znesek izplačil v denarju in v naravi izvajalcem programa vrhunskega športa za vlaganja v vrhunski šport v višini  3,8% obdavčljivih prihodkov.

4. Druge spremembe

Na novo zakon določa tudi obratna in hibridna neskladja v vseh tistih primerih, ko se ena ali več oseb ali posameznikov nerezidentov, ki so skupaj neposredno ali posredno udeleženi v najmanj 50% glasovalnih pravic, kapitalskih deležev ali pravic do deleža dobička v hibridni osebi, ki ima sedež v Sloveniji, nahajajo v državi, ki to hibridno osebo obravnavajo kot obdavčljivo osebo.

Nova pravila v sklopu BEPS 2.0. predvidoma vstopajo v veljavo leta 2023

8. oktobra 2021 je 136 od skupno 140 članic skupine BEPS doseglo dogovor o temeljnih značilnostih dvo-stebrne rešitve, znane tudi kot »projekt BEPS 2.0«.

BEPS 2.0 naslavlja davčne izzive digitalizacije družbe prek:

• Steber ena: revizija pravil o davčnem nexusu in prerazporeditvi dobička v države, kjer mednarodna podjetja ustvarjajo dobičke.
• Steber dve: Nova globalna minimalna davčna stopnja davka od dohodka pravnih oseb, ki je določena pri 15%.

Na vrhu voditeljev držav skupine G20, ki je potekal v Rimu med 30. in 31. Oktobrom, so svetovni voditelji še dodatno podprli predlagane rešitve in pozvali k hitremu razvoju podrobnejših pravil za oba stebra BEPS 2.0 ter potrebnih multilaterlanih instrumentov (»MLI«), z namenom, da je rešitev implementirana na globalni ravni v letu 2023.

Predvideno je, da bo naslednji korak v implementaciji sledil konec novembra, ko pričakujemo, da bodo predstavljena podrobnejša pravila za oba stebra.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AB)

Državni zbor obravnava spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini, katerih glavni namen je pomoč gospodarstvu in prebivalstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter administrativna razbremenitev. Predlog je prestal prvo obravnavo, sedaj pa je v obravnavi na Odboru za finance.

Vlada predlaga davčno razbremenitev dohodkov iz dela, in sicer predlaga novo stopnjo splošne olajšave (7.500 eur), ki pa se bo od sedanje do nove povečevala skozi določeno prehodno obdobje in sicer od davčnega leta 2022 do 2024. Med predlogi je tudi znižanje davčne stopnje v 5. dohodninskem razredu, in sicer iz 50% na 45%. Prav tako je predvidena tudi sprememba v zvezi s plačilom za poslovno uspešnost ter regresom v kolikor je izplačano v več delih. Plačilo za delo, ki je vezano na poslovno uspešnost naj se ne bi več obravnavalo kot del plače za poslovno uspešnost po zakonu, ki ureja delovna razmerja, saj bi se lahko navedeno plačilo izplačalo v denarju ali v ugodnosti v naravi. Hkrati pa je predlagana tudi sprememba višine neobdavčenega dela.

Med predlogi je tudi razbremenitev dohodkov iz kapitala (obresti, dividende in dobiček iz kapitala) in najema, in sicer se predlaga znižanje stopnje obdavčitve dohodkov iz kapitala iz trenutno 27,5% na 25%  ter znižanje stopnje obdavčitve dohodkov iz najema iz trenutno 27,5% na 15% ob tem pa bi se spremenila tudi višina znižanja normiranih odhodkov in sicer iz trenutnih 15% na 10% Predlagano je tudi krajše obdobje imetništva kapitala, po katerem se dohodnine ne plača, in sicer na 15 let ter, da se zavezancem, ki na letni ravni dosegajo dohodke iz kapitala oziroma dohodke iz oddajanja premoženja v najem, omogoči izbira, da lahko te dohodke vključijo v letno davčno osnovo.

Druge spremembe, ki jih predlaga Predlog so na področju uveljavljanja znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave, uvedba seniorske olajšave in izvzem iz obdavčitve bonitete vezane na električna osebna vozila v privatne namene.

Predlog Zakona o davku od virtualnih valut

Konec oktobra je ministrstvo za finance v javno obravnavo poslalo predlog Zakona o davku od virtualnih valut (»Zakon«). V kolikor bi bil Zakon sprejet, bi se le ta začel uporabljati  s 1. januarjem 2022.

Ta zakon naj se ne bi uporabljal za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto med sredstvi dejavnosti, ki jo opravljajo, niti ne za pravne osebe.

Glede na predlog, bi bilo davek potrebno plačati od vrednosti unovčenih virtualnih valut, davčna stopnja pa naj bi znašala 10%. Za unovčenje naj bi se štela menjava virtualne valute za fiat valuto (denar), nakazilo na plačilni račun davčnega zavezanca, nakup blaga in storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto.

Davek bi si zavezanec moral izračunati sam, od seštevka vrednosti unovčenja virtualne valute, nad določenim zneskom, v koledarskem letu.

Alternativna možnost plačila davka, ki ga predlog zakona omogoča, pa je plačilo davka od ustvarjenega dobička, ki bi ga predstavljala razlika med vrednostjo virtualne valute ob unovčenju in ob pridobitvi. V tem primeru bi davčna stopnja znašala 20%, ne bi pa veljala oprostitev do 15.000 eur letno.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah

Z 31. decembrom 2021 morajo biti v slovenski pravni red prenešene spremembe, ki vzpostavljajo nove obveznosti za deklarante pri postopkih izvoza, izvoza, ki mu sledi zunanji tranzitni postopek, ter uvoza, uvaja nove statuse trošarinskih zavezancev pri gibanju trošarinskega blaga, pripoznavo delne izgube pri gibanju ter določa obvezno uporabo elektronskega sistema od 2023 dalje.

Spremembe zadevajo predvsem družbe, ki delujejo kot deklaranti pri uvozu in izvozu trošarinskih izdelkov in družbe, ki delujejo kot trošarinski zavezanci. Poglavitne rešitve predloga zakona, s katerim se slovenski ZTro-1 usklajuje z Direktivo 2020/262/EU in z Direktivo 2020/1151/EU predstavljamo v nadaljevanju:

• Povezava carinskih in trošarinskih postopkov (izvoz, izvoz, ki mu sledi zunanji tranzitni postopek ter uvoz)

V zvezi z izvozom trošarinskih izdelkov bo dodana nova obveznost deklaranta, da pristojnim organom ob vložitvi izvozne deklaracije predloži enotno trošarinsko referenčno oznako, ki zagotavlja, da je bil elektronski trošarinski dokument za trošarinske izdelke v režimu odloga plačila trošarine, ki so bili predloženi za izvoz, potrjen in da je torej na voljo trošarinsko zavarovanje za gibanje teh izdelkov.

Pri uvozu trošarinskih izdelkov je prav tako določena nova obveznost deklaranta, da pristojnim organom v državi članici uvoza, predloži trošarinsko številko pošiljatelja in prejemnika trošarinskih izdelkov v namembni državi članici, če ta ni država članica uvoza trošarinskih izdelkov.

V zvezi z izvozom trošarinskih izdelkov se omogoča uporaba zunanjega tranzitnega postopka po izvoznem postopku. V okviru tega postopka so izdelki do iznosa iz carinskega območja Unije ves čas pod carinskim nadzorom, ne glede na to, da se pošiljka trošarinskih izdelkov giba preko več držav članic do kraja izstopa iz carinskega območja Unije. Trošarinski izdelki pri izvozu zapustijo Unijo s potrditvijo izstopa na carinskemu uradu izstopa, v okviru postopka zunanjega tranzita pa na carinskem uradu odhoda v tranzit.

• Gibanje trošarinskih izdelkov s plačano trošarino za namen dobave za komercialni namen (B2B)

Predvideni so novi statusi trošarinskih zavezancev, ki sodelujejo pri gibanju tovrstnih izdelkov. Osebe s statusom bodo s prijavami davčnemu organu omogočale nadzor nad gibanjem trošarinskih izdelkov z uporabo elektronskega sistema. Elektronski poenostavljen trošarinski dokument bo nadomestil uporabo papirnega dokumenta. Postopki in vsebina elektronskega dokumenta bodo določeni na ravni Unije in se bodo uporabljali neposredno.

• Posebni dogodki v okviru trošarinskega režima

Nova ureditev bo omogočila pripoznavo delne izgube trošarinskih izdelkov, ki nastane pri gibanju med državami članicami zaradi njihove narave. Pragove za izgube bo določal izvedbeni akt na ravni EU, ki bo nadomestil sedaj veljavne določbe slovenskega pravilnika o največjem dopustnem primanjkljaju trošarinskih izdelkov.

• Določitev obvezne uporabe elektronskega sistema EMCS (Excise Movement and Control System) pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije

Pri gibanju trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine znotraj Slovenije se s predlogom zakona določa obveznost uporabe elektronskega sistema EMCS, uporaba papirnega trošarinskega dokumenta pa je mogoča le še do 31.12.2022.