V januarski izdaji davčnih novic vas želimo obvestiti o objavi Novele Zakona o davčnem postopku ter o Noveli Zakona o finančni upravi, ki prinašata številne spremembe. Dodatno vam podajamo kratko pojasnilo Finančne uprave Republike Slovenije (FURS) glede obveznosti obračuna DDV ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti in glede obdobja popravka pri osnovnih sredstvih.
Poleg tega vas seznanjamo tudi z doseženim pogojnim sporazumom o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki je bil sprejet s strani pogajalcev Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta ter o predlogih DDV v digitalni dobi, ki jih je predstavila Evropska Komisija.
Za konec smo vas želeli opomniti tudi na nekatere bližajoče se roke npr. roka za oddajo povzetka obračuna dohodkov izplačanih v letu 2022 ter roka za poročanje določenih kontrolnih podatkov za odmero dohodnine (»PDPZ«).
Novela Zakona o davčnem postopku uvaja spremembe na področju izmenjave informacij, podaljšuje rok za poravnavo akontacij davka od dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb ter številne druge novosti
Državni zbor Republike Slovenije je na 5. redni seji dne 15. 12. 2022 sprejel novelo Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju »ZDavP-2N«), s katero se uvaja obveznost poročanja upravljalcev digitalnih platform o poslovni dejavnosti, ki vključuje osebne storitve, prodajo blaga, najem nepremičnin in najem različnih načinov prevoza. Novela ZDavP-2N je začela veljati dne 28. 12. 2022.
Namen novele ZDavP-2N je uskladitev slovenske zakonodaje z evropsko zakonodajo, in sicer z Direktivo EU 2021/514 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja.
Na podlagi prenesene direktive bodo morali operaterji digitalnih platform svojemu davčnemu organu posredovati informacije o poslovni dejavnosti prodajalcev, ki poslujejo prek teh platform. Obveznost poročanja bo veljala za vse operaterje, saj so izjeme predvidene le za manjše subjekte in za manj tvegane transakcije ter za operaterje, ki bodo primerljivo poročanje po modelu OECD izvajali v tretji državi.
Novela ZDavP-2N uvaja tudi skupni davčni nadzor, skupinska zaprosila, obvezno elektronsko oddajo obračunov davčnega odtegljaja tudi za delodajalce (fizične osebe) in roke za določene instrumente upravnega sodelovanja.
Poleg tega se podaljšuje tudi rok za poravnavo akontacij davka od dejavnosti in davka od dohodkov pravnih oseb, ki je po novem 20. dan v mesecu za pretekli mesec oziroma trimesečje, kar pomeni, da obrok akontacije za december 2022 zapade v plačilo 20. 1. 2023.
Po novem je uveden tudi vrstni red plačila davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila ter davka na motorna vozila. Z novelo je omogočeno tudi plačevanje obveznosti z enim plačilnim nalogom, dopolnjene pa so tudi določbe glede izdaje odločbe o odgovornosti poroka za plačilo davka.
Dodatna administrativna novost, ki se uvaja z novelo ZDavP-2N je, da za prevzem dokumentov s portala eDavki ne bo več potrebno kvalificirano digitalno potrdilo.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno sledimo spremembam na davčnem in pravnem področju in vas o tem obveščamo. Pomagamo vam lahko pri pripravi na spremembe in pri ugotavljanju učinkov predlaganih sprememb. V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet, vam je naša ekipa pravnih strokovnjakov na voljo.
Novela Zakona o finančni upravi
Državni zbor Republike Slovenije je na 5. redni seji dne 15. 12. 2022 sprejel novelo Zakona o finančni upravi (v nadaljevanju »ZFU-B«). Zakon je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije.
Namen novele ZFU-B je še učinkovitejše preprečevanje davčnih utaj, ki oškodujejo državno blagajno za več milijonov EUR. Tudi pri zadevni noveli gre za uskladitev slovenske zakonodaje z zakonodajo EU glede preprostejšega pretoka blaga ter storitev.
V skladu z novelo ZFU-B bo finančnim inšpektorjem omogočeno tajno nameščanje sledilnih naprav na blago ob sumu hujših kršitev davčnih predpisov.
Na podlagi določenih pomislekov glede ustavnosti tega ukrepa je Državni svet 21. 12. 2022 izglasoval odložilni veto na novelo ZFU-B. Posledično bo v Državnem zboru za vnovično sprejetje novele potrebnih vsaj 46 glasov.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno sledimo spremembam na davčnem in pravnem področju in vas o tem obveščamo. Pomagamo vam lahko pri pripravi na spremembe in pri ugotavljanju učinkov predlaganih sprememb. V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet, vam je naša ekipa pravnih strokovnjakov na voljo.
Pojasnilo FURS glede obveznosti obračuna DDV ob prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti in obdobje popravka pri osnovnih sredstvih
Pri davčnih zavezancih se pogosto pojavljajo vprašanja glede uporabe oprostitve DDV po 7. ali 8. točki 44. člena ZDDV-1. FURS je dne 16. 12. 2022 podal pojasnilo v povezavi z uporabo navedene oprostitve v primerih zadržanja nepremičnine, za katero je bila dana pravica do odbitka DDV, ob prenehanju opravljanja ekonomske dejavnosti. V svojem pojasnilu se je FURS opiral na sodbo Sodišča EU, zadeva C-299/15.
FURS pojasnjuje naslednje:
Ob zadržanju osnovnega sredstva, za katerega je bila dana pravica do odbitka DDV, je treba obračunati DDV, ne glede na to, ali je obdobje popravka za to osnovno sredstvo že poteklo ali ne. Davčno osnovo predstavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga oziroma lastna cena blaga, določena v trenutku zadržanja blaga.
Kot je navedeno v (c) točki 8. člena ZDDV-1 se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, šteje tudi zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov (razen v primerih iz 10. člena ZDDV-1), ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga v skladu s točko a) tega člena.
Glede na pojasnilo in mnenje generalne pravobranilke v zadevi C-299/15, pravila za popravke odbitkov ureja 187. člen Direktive o DDV (69. člen ZDDV-1), in določbe o obdavčitvi zasebne rabe blaga, h katerim se prišteva 18(c). člen Direktive o DDV (točka c) 8. člena ZDDV-1). Slednji ne vsebuje niti časovne omejitve niti napotila na 187. člen Direktive o DDV; ta določba o obdavčitvi zasebne rabe blaga namreč ne izhaja iz pravice do odbitka DDV, ampak je podlaga za obdavčitev zasebne rabe z DDV v primeru prehoda blaga iz premoženja podjetja v zasebno premoženje, ki je posledica prenehanja opravljanja ekonomske dejavnosti. Kot je navedeno v pojasnilu, je cilj obdavčitve po členu 18(c) Direktive o DDV preprečiti, da bi bilo blago po prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti predmet neobdavčene končne potrošnje, in sicer ne glede na razloge ali okoliščine tega prenehanja.
Iz pojasnila FURS tako sledi, da se 44. člen ZDDV-1 v primerih iz c) točke 8. člena ZDDV-1 ne sme uporabiti. Stališče davčnega organa velja od izdaje pojasnila naprej.
Kako lahko EY pomaga?
V kolikor boste v dilemi o obveznostih obračuna DDV ob prenehanju opravljanja obdavčljive dejavnosti ali obdobju popravkov pri osnovnih sredstvih, se lahko obrnete na naše strokovnjake, ki vam bodo z veseljem priskočili na pomoč. V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet v povezavi z omenjenim področjem, vam je naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov na voljo.
Pogajalci Sveta Evropske unije in Evropskega parlamenta so dosegli načelni in pogojni sporazum o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah
Kot smo poročali že v aprilskih in junijskih davčnih novicah, je EU trenutno v postopku sprejemanja zakonodaje, ki bo vpeljala novo okoljsko dajatev, t. i. ogljično prilagoditev na mejah (ang. Carbon Border Adjustment Mechanism oz. CBAM) za skupine blaga / materialov katerih proizvodnja je ogljično intenzivna.
Po tem ko je bilo junija glasovanje o predlogu prestavljeno, zaradi nesoglasij glede reforme sistema trgovanja z emisijami (ang. Emission Trading System oz. ETS), so pogajalci Sveta EU in Evropskega parlamenta 13. 12. 2022 dosegli politični dogovor o CBAM mehanizmu. Slednji se bo tako sprva uporabljal za uvoz v sektorjih z največjo ogljično intenzivnostjo, vključno s cementom, aluminijem, gnojili, električno energijo, železom in jeklom. V primerjavi s prvotnim predlogom so pogajalci razširili področje uporabe, tako da so vključili tudi vodik, posredne emisije pod določenimi pogoji in nekatere izdelke na koncu proizvodne verige, za katere bo opravljena ponovna evalvacija pred koncem prehodnega obdobja.
V skladu s trenutnim dogovorom se bo CBAM začel izvajati oktobra 2023, pri čemer bodo v prehodnem obdobju družbe najprej dolžne samo poročati o uvozu blaga, ki bo predmet nove okoljske dajatve. Po prehodnem obdobju zbiranja podatkov bo poleg poročanja o uvozu uvedeno tudi plačilo dodatne okoljske dajatve ob uvozu. Trajanje prehodnega obdobja še ni določeno in je predmet nadaljnjih pogajanj.
Naslednji koraki
CBAM sporazum o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah sedaj čaka na uradno potrditev in sprejetje s strani Sveta EU in Evropskega parlamenta. Ob tem pa še vedno velja, da do dejanskega izvajanja ukrepa (t.j. uveljavitve plačila okoljske dajatve) ne bo prišlo, dokler ne bo dosežen dogovor o reformi sistema ETS.
Kako lahko EY pomaga?
EY za vas spremlja razvoj in zakonodajne postopke na področju zelenih dajatev in vas obvešča o njihovem vplivu na vaše poslovanje. Še naprej bomo za vas spremljali potek implementacije CBAM ter vas obveščali o vseh spremembah.
Pričakovane spremembe bodo imele pomemben vpliv na poslovanje vseh uvoznikov proizvodov iz zajetih kategorij. Ključno je, da družbe identificirajo potencialne učinke CBAM, načrtujejo morebitne spremembe dobavnih verig ter da se pripravijo na dodatno poročanje, ki se predvidoma začne že v oktobru 2023. Med glavnimi trgovinskimi partnericami (izvoznicami) EU na področju proizvodov, ki jih pokriva CBAM so Kitajska, Ukrajina, Združeno Kraljestvo, Turčija, Norveška, Švica , Indija, Brazilija, ZDA, Srbija ter Združeni Arabski Emirati (pred uvedbo sankcij pa seveda tudi Rusija). Medtem ko imajo nekatere izmed naštetih držav primerljive ukrepe glede omejevanja ogljičnih izpustov (ali so celo povezane v ETS sistem kot sta npr. Norveška in Švica), pa bo uvoz vključenih proizvodov iz večine glavnih partneric predmet nove okoljske dajatve. Družbam, ki uvažajo vključene proizvode iz naštetih držav še posebej priporočamo da čimprej analizirajo učinke CBAM na njihovo poslovanje.
V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet v zvezi s prihajajočimi spremembami ali pomoč pri analizi implikacij za vašo družbo, vam je na voljo naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov.
Evropska komisija objavila predloge za DDV v digitalni dobi
Evropska komisija je 8. 12. 2022 objavila predloge za spremembo sistema davka na dodano vrednost (»DDV«) v Evropski uniji (»EU«) kot odziv na pospešujočo se digitalizacijo. Predlogi vključujejo vrsto ukrepov za posodobitev sistema DDV in njegovo odpornost proti goljufijam ter obravnavo izzivov na področju DDV pri poslovanju preko spletnih platform (eng. platform economy).
Predlagani sveženj »DDV v digitalni dobi« zajema tri področja sprememb:
- Uvedbo standardiziranih zahtev za digitalno poročanje (ang. Digital Reporting Requirements oz. DRR) po vsej EU v elektronski obliki in uvedbo e-računov za znotraj-skupnostne dobave.
- Naslavljanje izzivov pri poslovanju preko spletnih platform na področju kratkoročnih namestitvenih storitev ter storitev potniškega prometa z vpeljavo ti. »deemed supplier« modela, pri čemer bo platforma odgovorna za zbiranje in plačilo DDV davčnim oblastem, ko za to ne bo odgovoren sam ponudnik storitve.
- Razširitev področja uporabe sistema "vse na enem mestu" (ang. One Stop Shop oz. OSS) in uporabo obrnjene davčne obveznosti za B2B transakcije, za spletne prodajalce.
Predlogi vključujejo tudi nekaj sprememb za platforme, ki imajo posredniško vlogo pri prodaji blaga v EU:
- Obvezna uporaba sheme »vse na enem mestu – uvoz« (ang. Import One Stop Shop oz. IOSS), kadar platforme omogočajo prodajo blaga iz držav zunaj EU (tretjih držav) potrošnikom v EU. Zvišanje ali ukinitev praga za uporabo IOSS (150 EUR) sicer v tej fazi ni predvidena.
- Za namene DDV se platforma šteje za dobavitelja (ti. deemed supplier) pri prenosu prodajalčevega blaga iz ene države članice v drugo (za namene skladiščenja) pred prodajo potrošnikom v EU.
Naslednji koraki
Sveženj predlogov je materializiran v obliki sprememb treh zakonodajnih aktov EU: direktive o DDV (2006/112/ES), izvedbene uredbe Sveta EU (EU 282/2011) in uredbe Sveta o upravnem sodelovanju (EU 904/2010). Zakonodajni predlogi bodo poslani Svetu EU v odobritev ter Evropskemu parlamentu in Ekonomsko-socialnemu odboru v posvetovanje.
Kako lahko EY pomaga?
EY za vas spremlja razvoj in zakonodajne postopke na področju DDV in drugih posrednih davkov. Tako kot doslej vas bomo tudi v prihodnje obveščali o vseh novostih.
Priporočamo da podjetja, ki poslujejo na področju digitalne ekonomije v EU, analizirajo pripravljenost na spremembe, zlasti v zvezi s spremembami sistemov, ki bi bile potrebne za standardizirano izdajanje e-računov ter za poročanje. V kolikor tega še niste storili prav tako priporočamo, da analizirate ali je za vas mogoča vključitev v sistem »vse na enem mestu«, ki ponuja priložnost za racionalizacijo vaših obveznosti poročanja za namene DDV in zmanjšanje administrativnih bremen. Če v zvezi s tem potrebujete dodatno podporo, vam bo naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov z veseljem pomagala.
Ne spreglejte: Bližajoči se roki
V skladu s 337. členom Zakona o davčnem postopku morate izplačevalci dohodkov do 31. 1. 2023 izročiti vsem prejemnikom dohodkov Povzetek obračuna dohodkov, izplačanih v obdobju od 1. 1. 2022 do 31. 12. 2022.
Prav tako se z dnem 31. 1. 2023 izteka rok za poročanje določenih kontrolnih podatkov za odmero dohodnine (KP-KPD). V kolikor zaposlenim plačujete premije za dodatno pokojninsko zavarovanje (»PDPZ«), morate preko portala eDavki oddati datoteko s kontrolnimi podatki o vplačanih premijah prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja delodajalca za zaposlene v letu 2022 (VIRPN2.DAT).
Neposredno v vaš poštni predal
Z našimi Davčnimi novicami boste vedno na tekočem s slovensko davčno zakonodajo.
