Davčne novice, april 2022

V aprilski izdaji EY davčnih novic vam prinašamo naslednje poudarke:

• Novosti, ki jih prinaša novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z)
• Glavne novosti in spremembe, ki jih prinaša novi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi (ZFU-A)
• Povzetek predloga Zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki uvaja obveznost plačevanja davka od vrednosti unovčenih virtualnih valut
• Povzetek načelnega dogovora o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah, ki so ga sprejeli finančni ministri EU

 

Novosti, ki jih prinaša novela Zakona o dohodnini (ZDoh-2Z)

• Spremembe odmere akontacije dohodnine tekom leta

V marcu 2022 so bile sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o dohodnini (Novela ZDoh-2Z), ki se bodo uporabljale retroaktivno, in sicer od 1.1.2022. Skladno s tem lahko zavezanci, katerih davčna obveznost je nastala že pred uveljavitvijo sprememb, uveljavljajo ugodnosti po pravilih ZDoh-2Z že od 1.1.2022 dalje.

Kljub spremembam se sam obračun plač za meseca januar in februar načeloma ne spreminja, saj se bodo za davčne rezidente nova pravila za dohodke, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, uporabila pri letni odmeri dohodnine na način, da bo davčni organ opravil ustrezen poračun dohodnine na podlagi nove dohodninske lestvice in davčnih olajšav. Ne glede na to, pa so primeri, pri katerih je potrebno ustrezno popraviti obračune plač za pretekla meseca.

• Posebnost 1 - davčni nerezidenti

V kolikor sta bili plači za meseca januar in februar 2022 obračunani in izplačani davčnemu nerezidentu, ki ni vključen v letni obračun dohodnine je potreben popravek obračuna plač, in s tem popravek obrazca REK-1. Popravek REK-1 obrazca se izvede tako, da plačnik davka na novo izračuna davčni odtegljaj. Premalo izplačan neto znesek dohodka nakaže prejemniku dohodka in predloži popravek REK-1 obrazca. Po prejemu popravka REK-1 obrazca se v davčnem knjigovodstvu vzpostavi preplačilo na kontu davčnega odtegljaja, ki ga Finančna uprava RS nakaže na račun plačnik davka, ali pa ga plačnik davka porabi za poplačilo bodočih davčnih obveznosti.

V kolikor davčni zavezanec prejema dohodek iz tujine in vlaga napovedi za odmero akontacije dohodnine sam ter so mu bile odločbe o odmeri akontacije dohodnine že izdane,  pa je potrebno na pristojni Finančni urad vložiti prošnjo za obnovo postopka za meseca januar in februar 2022. Na podlagi česar Finančni urad ponovno odmeri akontacijo dohodnine po novih davčnih lestvicah in vrne preplačilo davčnemu zavezancu. Če odločbi nista bili izdani, je potrebno vložiti popravek napovedi za odmero akontacije dohodnine do izdaje odločbe.

• Posebnost 2 – boniteta za električna vozila

Popravek REK-1 obrazcev in obračuna plač je potreben tudi v primeru, ko je imela oseba obračunano boniteto za električni avto, saj se je vrednost le-te spremenila in je sedaj enaka nič. Skladno s tem pride do spremembe pri osnovi za obračun prispevkov za socialno varnost. Ker se prispevki za socialno varnost ne morejo poračunati na letni ravni, je potrebno ustrezno popraviti obračune ter poročanje za davčni odtegljaj. Že plačane prispevke lahko družba poračuna z davčnim organom s prihodnjimi obveznostmi, posamezniku pa mora družba izplačati razliko v neto dohodku.

• Sprememba REK-1 – boniteta do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev

Poročanje se spreminja tudi glede bonitete za delniško oz. opcijsko nagrajevanje. Davčni organ uvaja novo polje v iREK - B016a Boniteta - pravica do nakupa oz. pridobitve delnic ali deležev, ki se uporablja za izplačila od 1. 1. 2022 dalje.

• Odsvojitev delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic ali deležev družbe

Nove določbe iz novele ZDoh-2Z, med drugim določajo, da se pri odsvojitvi deleža ali delnic v gospodarski družbi pridobljeni dobiček pri izplačilu lastniškega deleža ali delnic obdavči v skladu s pravili, ki urejajo obdavčitev dobička iz kapitala, pri tem davčno osnovo predstavlja razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi, zmanjšana za normirane stroške povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala.

Pravila, ki so se uporabljala v letih 2020 in 2021, so določala, da je odkup lastnega deleža oziroma delnic davčno izenačen z udeležbo pri dobičku oziroma dividendo, kadar je odsvojitelj deleža ali delnic fizična oseba. Pri tem je davčno osnovo predstavljala izplačana vrednost deleža. Z novelo ZDoh-2Z je obdavčitev tovrstnih dohodkov drugačna in sledi splošnim pravilom za obdavčitev dohodka iz odsvojitve kapitala.

Če je družba v času veljavnih interventnih ukrepov za zajezitev epidemije Covid-19 koristila ugodnosti ali pomoč zaradi blažitve posledic epidemije, je priporočljivo preveriti tudi morebiten vpliv teh pravil na izplačilo sredstev za lastne deleže, saj je v nekaterih primerih treba sredstva za pomoč vrniti državi, če je družba v tem obdobju izplačala sredstva za nakup lastnih poslovnih deležev. 

Državni zbor je 11. 3. 2022 sprejel nov Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančni upravi (ZFU-A). Zakon je bil v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen 21.3.2022 in je stopil v veljavo 5.4.2022.

Glavne spremembe oziroma novosti so:

• Po novem postopke izvaja Finančna uprava kot enovit organ ne glede na krajevno pristojnost.
• Poleg tega zakon uvaja mandatno imenovanje direktorjev finančnih uradov za dobo 5 let.
• Predvideno je kolegijsko odločanje v FURS v primerih davčnih nadzorov, v okviru katerih bo pričakovana davčna obveznost presegala 500.000 EUR, znotraj inšpekcijskih nadzorov povezanih oseb ali v drugih primerih ugotavljanja davčne osnove kjer bo pričakovana davčna obveznost presegala 100.000 eurov.
• Omogočeno je strokovno sodelovanje zunanjih strokovnjakov v obliki strokovnega posvetovalnega telesa, s člani same finančne uprave ter predstavniki iz relevantnih industrij.
• Uvajajo se značke za uradne osebe, s katerimi se bodo te morale ustrezno identificirati na terenu.
• Nov zakon med drugim omogoča predstojniku, da inšpektorju odvzame pooblastilo za vodenje in odločanje v inšpekcijskem postopku, kadar ta krši pravila. Kot primere takšnih nepravilnosti pri odločanju zakonodajalec navaja samovoljne in arbitrarne odločitve, ki se v postopku s pravnimi sredstvi izkažejo za nepravilne oziroma če gre za odstop od ustaljene sodne prakse. V okviru slednjega se torej pričakuje bolj dosledno upoštevanje ustaljene prakse (splošne kot sodne) pri sprejemanju odločitev s strani finančnih inšpektorjev.
• Poleg tega zakon sledi mnenju informacijskega pooblaščenca, da je pravno podlago za povezovanje davčnega registra z drugimi evidencami potrebno urediti določno in nedvoumno, zato ureja pravno podlago za povezovanje zbirk finančne uprave z zbirkami, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja evidentiranje nepremičnin, in zakonom, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, kot njihov upravljavec vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
• Sprememba ZFU uvaja tudi določbo o evidenci kmečkih gospodinjstev, katera je bila do sedaj urejena le v Zakonu o davčnem postopku.
• Poleg tega novela oži področja, za katera se lahko uvede finančna preiskava, saj jih ne določa več le pavšalno, ampak določa, da se finančna preiskava uvede, ko so dani razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni predpisi o obdavčenju ali predpisi s področja prirejanja iger na srečo.

Vlada RS je na seji, 7. aprila 2022, sprejela predlog Zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, ki uvaja obveznost plačevanja davka od vrednosti unovčenih virtualnih valut. Predlagana je bila 5 % davčna stopnja na vrednost unovčenih virtualnih valut nad zneskom 10.000 evrov letno, zakon pa naj bi veljal za vsa unovčenja po začetku njegove veljave.

Predlog novega zakona je bil poslan v obravnavo državnemu zboru, kateremu so predlagali sprejemanje po nujnem postopku. Trenutno fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, od unovčenja virtualnih valut, ne plačujejo davka.

Nov zakon naj bi veljal za vse fizične osebe, ki so davčni rezidenti RS in bi unovčili virtualno valuto. Za unovčenje se bi štela menjava virtualne valute za fiat valuto (evro, dolar…), unovčenje pa bi bilo opravljeno, ko bi bilo izvedeno nakazilo fiat valute na transakcijski račun zavezanca ali bi mu izplačilo fiat valute bilo kako drugače dano na voljo. Za unovčenje bi štel tudi nakup blaga, storitev ali drugega premoženja z virtualno valuto. Za virtualno valuto pa naj bi štela vsaka virtualna valuta, ki je ne izda ali jamči zanjo niti centralna banka niti javni organ in ki ni nujno vezana na zakonito uvedeno valuto in je brez pravnega statusa valute ali denarnega sredstva.

Za unovčenje naj ne bi štela zamenjava virtualne valute, ki se šteje za kapital po zakonu, ki ureja dohodnino (npr. za delnice) in tudi ne nakup druge virtualne valute ali uporabniškega žetona. Dodatno je potrebno biti pozoren tudi pri unovčevanju kripto vzvodov, ki se štejejo za izvedene finančne instrumente (npr. če se kripto vzvod proda v letu dni, se ob njegovi prodaji plača 40 % davek na dobiček).

Zakon naj ne bi veljal za pravne osebe, ki imajo virtualno valuto evidentirano med svojimi sredstvi ter tudi ne za fizične osebe, ki opravljajo dejavnost in imajo virtualno valuto evidentirano med sredstvi dejavnosti, ki jo opravljajo. Pri tem velja poudariti, da se pri fizični osebi, ki kupuje in prodaja virtualne valute v svojem imenu in za svoj račun, ne šteje, da taka oseba opravlja dejavnost, ne glede na število opravljenih transakcij.

Davčno osnovo bi predstavljal seštevek vrednosti vseh unovčenih virtualnih valut v koledarskem letu, od katerega se bi odštel znesek oprostitve v višini 10.000 evrov, od končnega zneska pa bi zavezanci plačali davek po 5 % davčni stopnji. Davčna obveznost bi nastala v trenutku unovčenja virtualne valute, razen v primeru, ko bi zavezanec dokazal izgubo ali kadar skupni znesek unovčenja virtualne valute v koledarskem letu ne bi presegel 10.000 evrov. Zavezanec bi glede na predlog zakona dokumentacijo moral hraniti 10 let od dneva unovčenja virtualne valute, in sicer tako v fizični kot elektronski obliki.

Davčni obračun bo mogoče predložiti enkrat letno ali takoj po vsakem unovčenju virtualne valute, vendar najpozneje do 28. februarja tekočega leta za predhodno leto, rok za plačilo davka naj bi bil 30 dni od dneva predložitve davčnega obračuna.

Ker gre za predlog zakona, je možno, da bo tekom zakonodajnega postopka prišlo še do kakšnih sprememb in dopolnitev. 

Finančni ministri EU dosegli načelni dogovor o mehanizmu za ogljično prilagoditev na mejah

Dne 15. marca 2022 so finančni ministri držav članic EU (Svet EU) dosegli načelni dogovor o uvedbi dodatnih dajatev pri uvozu določenih vrst blaga (cement, železo, jeklo, aluminij, gnojila ter elektrika), pri proizvodnji katerih prihaja do izpustov podnebju škodljivih plinov. Gre za tako imenovan mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah (ang. Carbon Border Adjustment Mechanism (CBAM)), ki je del paketa Evropske Komisije, ki med drugim stremi k zmanjšanju izpustov ogljikovega dioksida za 55% do leta 2030 ter k dosegi ogljične nevtralnosti do leta 2050.

Dajatev bo uvedena v obliki certifikatov, cena katerih pa bo vezana na ceno emisijskih kuponov za pravice do emisije toplogrednih plinov. Pred uveljavitvijo dajatve se morajo države članice prav tako dogovoriti o reformi trgovanja z emisijskimi kuponi.

Z uvedbo dajatve pri uvozu proizvodov z visokim ogljičnim odtisom želi Evropska Unija dejansko zaščititi svojo industrijo pred konkurenco iz držav, kjer ne veljajo podobno stroga okoljska pravila (t.i. »carbon leakage«).

Po trenutni časovnici bodo morali uvozniki omenjenih proizvodov od januarja 2023 dalje poročati o emisijah poveznih z njihovo proizvodnjo. Predvidoma leta 2026 pa bodo uvedeni tudi certifikati, pri čemer bodo morali uvozniki na letni ravni poročati o uvozu in emisijah ter predložiti ustrezno število certifikatov / kuponov.

Naslednji koraki

Zakonodajni predlog Evropske Komisije se zdaj premika v fazo prvega branja v parlamentu in v usklajevanje s Svetom EU. Pričakovano je, da bo Uredba sprejeta v letu 2022 in da se bo postopno uvajanje začelo v letu 2023.