Davčno obvestilo: Predlagane spremembe davčnega področja

Ministrstvo za finance je v ponedeljek, 3. 6. 2024, v javno obravnavo predložilo sveženj predlogov davčnih sprememb. Predlogi ukrepov se nanašajo predvsem na spremembe zakonov o dohodnini, davku od dohodkov pravnih oseb, davku na dodano vrednost ter davčnem postopku.

V nadaljevanju podajamo seznam ključnih sprememb na posameznem področju, pri tem pa opozarjamo, da so predstavljene rešitve zgolj informativne narave, saj so predmet javne obravnave in morebitnih sprememb oziroma dopolnitev. Zainteresirana javnost lahko odda komentarje na predloge Ministrstvu za finance do vključno 3. 7. 2024.

Davek od dohodkov pravnih oseb

• Pravilo o omejevanju priznavanja obresti
  • Predlaga se črtanje pravila tanke kapitalizacije po 32. členu ZDDPO-2, ki opredeljuje obresti od presežka posojil, ki presegajo razmerje med kapitalom in dolgom v višini 1:4, kot davčno nepriznane. Omejevanje obresti bi tako odslej bilo vezano na delež EBITDA v višini 30 % oziroma na absolutni prag priznavanja presežnih stroškov izposoje, ki ga predlog zakona zvišuje na 3 mio EUR.
• Prenos davčnih izgub
  • Predlog zakona predvideva časovno omejitev možnosti uveljavljanja prenesenih davčnih izgub na 5 let, pri čemer naj bi veljalo 7-letno prehodno obdobje za uveljavljanje neizkoriščenih starih izgub.
• Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod
  • Možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v naslednjih 5 davčnih obdobjih po obdobju vlaganja.
• Ukinitev posebne ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov

Davek na dodano vrednost

• Posebna ureditev za mala podjetja
  • Zvišuje se prag letnega prometa malih davčnih zavezancev za obvezno identifikacijo za DDV v Sloveniji s 50 tisoč na 60 tisoč EUR. Oprostitev bo veljala za vse davčne zavezance s sedežem v EU.
  • Določa se pravica do oprostitve obračunavanja DDV od čezmejnih dobav blaga in storitev v drugi državi članici EU, ki v svojih nacionalnih predpisih o DDV omogoča oprostitev malim podjetjem. Upravičenost do oprostitve je predvidena pod pogojem, da promet ne presega zneska, ki ga določi ta država članica, pri čemer je absolutni prag  postavljen na 100 tisoč EUR. V skladu s predlogom zakona bo davčni zavezanec s sedežem v Sloveniji pridobil posamično identifikacijsko številko za čezmejno oprostitev na podlagi predhodnega obvestila, ki ga pošlje davčnemu organu.
• Knjigovodstvo
  • Opredeljuje se obveznost vodenja dveh evidenc (DDV knjig) v okviru knjigovodstva davčnih zavezancev, in sicer evidence obračunanega DDV in evidence odbitka DDV. Prav tako se določa obveznost posredovanja podatkov iz navedenih evidenc davčnemu organu.
• Skupine za DDV
  • Uvedla bi se možnost ustanovitve skupine za DDV za povezane davčne zavezance s sedežem ali stalno poslovno enoto v Sloveniji, kar pomeni, da bi lahko imelo več podjetij znotraj skupine eno DDV številko, transakcije med članicami pa bi se štele kot izven sistema DDV.
• Prenos presežka DDV
  • Prenos presežka DDV v naslednje davčno obdobje ter možnost podajanja zahtevkov za vračilo presežka DDV se omeji na obdobje petih let od predložitve obračuna DDV.
• Izdaja računov na avtomatih
  • Izdaja računov na avtomatih za prodajo blaga in na avtomatih za prodajo storitev ne bo obvezna, obvezno bo le sporočanje podatkov o prodaji davčnemu organu.

Dohodnina

• Posebna osebna olajšava za nove davčne rezidente
  • Predlaga se, da se novim davčnim rezidentom (tujcem ter slovenskim državljanom, ki se vračajo) prizna zmanjšanje dohodnine v višini 7 % od prejete plače oziroma nadomestila plače pod določenimi pogoji.
• Letna odmera dohodnine za nerezidente
  • Predlog odpravlja pogoj, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da so dohodki, doseženi v Sloveniji, v državi davčnega rezidentstva izvzeti iz obdavčitve ali so neobdavčeni.
• Spodbujanje lastništva delavcev v lastniški strukturi inovativnih zagonskih podjetij
  • Predlaga se, da se za dohodke delavcev v inovativnih zagonskih podjetjih, tj. bonitete v obliki deležev ali delnic, prestavlja trenutek izračuna davčne obveznosti od dohodka iz delovnega razmerja na trenutek odsvojitve teh delnic ali deležev.
  • Za ta tip dohodka bo veljala obdavčitev povprečenja, kot je to določeno za dohodke prejete na podlagi sodbe sodišč za preteklo oziroma pretekla leta.
  • Dohodki iz tega naslova bi se izločili iz dohodkov v naravi, ki so podvrženi povečanju s koeficientom davčnega odtegljaja.
• Ugotavljanje davčne osnove od dohodkov iz dejavnosti z upoštevanjem normiranih odhodkov
  • Pogoj za vstop v sistem normiranih odhodkov se dviguje na 60 tisoč EUR, pri čemer pa se pogoj 100 tisoč EUR, vezan na enega polno zavarovanega za polni delovni čas za vsaj devet mesecev, črta.
• Prenos davčnih izgub
  • Pokrivanje davčnih izgub v naslednjih davčnih obdobjih (ki je po veljavnem sistemu neomejeno) se omeji na prihodnjih pet let, pri čemer se za že natečene davčne izgube to obdobje omeji na sedem prihodnjih let.
• Olajšava za vlaganja v digitalni in zeleni prehod
  • Predlog predvideva, da se neizkoriščeni del olajšave za digitalni in zeleni prehod lahko prenaša v naslednjih pet davčnih let.
• Odprava ničelne bonitete za osebna motorna vozila na električni pogon
  • Boniteta za privatno rabo službenega osebnega vozila na električni pogon se določi v višini 0,75 % nabavne vrednosti vozila mesečno, pri čemer velja prehodno obdobje ničelne bonitete do vključno leta 2029.
• Kolesa in polnjenje električnih vozil
  • Zagotavljanje električne energije delojemalcu za polnjene osebnih vozil delojemalca na nekomercialnih polnilnih postajah delodajalca in pa uporaba (e)koles v lasti delodajalca se ne bo štelo za boniteto.
• Ukinja se posebna davčna osnova za napotene javne uslužbence in funkcionarje.

Davčni postopek

• Spreminja se dikcija plačnika davka
  • Predlog zakona predvideva širitev obveznosti delodajalca kot plačnika davka, ki bo imelo neposredno vpliv na napotene delavce in delodajalce, kjer delavci prejemajo dohodke, ki so izplačani s strani tuje povezane družbe. Po novem bi morale družbe, ki so formalni delodajalec zaposlenega, vse prejemke, ki bi jih napoteni delavec prejel na podlagi napotitve na delo v tujino oziroma v povezavi z zaposlitvijo s strani tuje družbe,  poročati davčnemu organu njegov formalni delodajalec, in sicer v obračunu davčnega odtegljaja.
• Akontacija dohodnine od dohodka iz delnic ali deležev v družbi
  • V praksi veliko primerov nagrajevanja zaposlenih z delnicami zahteva tako brutenja dohodka z davčnim koeficientom, ki poveča skupne stroške in davčno obremenitev delodajalcev. Dohodek iz delovnega razmerja v naravi v obliki delnic ali deležev v družbi, prejet s strani inovativnih zagonskih podjetij, se ne bo povečal s koeficientom davčnega odtegljaja, pod pogojem, da plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja o tem obvesti davčni organ, ki na podlagi tega obvestila ugotovi akontacijo dohodnine oziroma dohodnino z odločbo.
• Avtomatično dajanje podatkov v primerih inovativnih zagonskih podjetij
  • Delodajalci inovativnih zagonskih podjetij bodo morali davčnemu organu za delavce, ki so prejeli opcije za nakup delnic ali deležev ali dohodek v obliki delnic ali deležev, v zvezi s katerimi se lahko uveljavlja posebna davčna obravnava, na letni ravni predložiti podatke, potrebne za pobiranje davka iz tega dohodka.
  • Predlog nalaga tudi obveznost Slovenskemu podjetniškemu skladu, da na letni ravni pošilja davčnemu organu podatke o vpisu in izbrisu podjetij, vpisanih v register inovativnih zagonskih podjetij.

Po javni obravnavi in medresorskem usklajevanju naj bi vlada zakonske predloge potrdila septembra, medtem ko bi se dokončno sprejetje omenjenih davčnih sprememb v Državnem zboru naj zgodilo do konca leta 2024, kar pomeni da bi spremembe stopile v veljavo s 1.1.2025.