DRŽAVNI ZBOR JE SPREJEL ZAKON O DODATNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC COVID-19
Subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa
Pravico, do subvencioniranja skrajšanega delovnega časa lahko od 1. 2. 2021 dalje uveljavlja delodajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje.
- Je pravna ali fizična oseba, ki je bila v Poslovni register RS vpisana pred 18. 10. 2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila pred 18. 10. 2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev in
- Po oceni delodajalca najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.
Delodajalci, ki so prejemali subvencijo iz tega naslova in so oziroma bodo po 1. 1. 2021 izplačali dobiček, opravili nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev oziroma so izplačali nagrado poslovodstvu, za leto 2021 oziroma v letu 2021, bodo o tem morali seznaniti Finančno upravo znotraj dveh mesecev po izplačilu in skladno z odločbo prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Prijava dela na domu
Delodajalec mora, ne glede na določbe Zakona o delovnih razmerjih, pred začetkom dela delavca na domu obvestiti o tem Inšpektorat Republike Slovenije za delo in posredovati podatke, ki se nanašajo na delavca ter morebitno tveganje za varnost in zdravje delavcev pri opravljanju dela na domu.
Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije prijavo oddajo elektronsko.
Ukrep velja od 1. 2. 2021 do 31. 12. 2021.
Krizni dodatek
PKP8 je določil, da je do kriznega dodatka upravičen vsak delavec, čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo dela plače za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače. Izplačilo se izvede ob izplačilu plače za mesec januar 2021.
Krizni dodatek, za polni delovni čas, znaša 200 EUR in je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
Za povračilo izplačanega dodatka, delodajalec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS najkasneje do konca marca 2021.
Zakon predpisuje tudi globo za delodajalce, ki ne izplačajo kriznega dodatka, upravičenim delavcem.
Subvencioniranje minimalne plače
Delodajalci so za vsakega delavca, katerega plača za polni delovni čas brez dodatkov, dela plače za poslovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi ne presega zneska, določenega v Zakonu o minimalni plači, upravičeni do povračila dela minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 EUR.
Delodajalec ni upravičen do subvencije za zaposlene v programu javnih del. Prav tako do subvencije niso upravičeni delodajalci, neposredni in posredni uporabniki proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije.
Za pridobitev subvencije mora delodajalec podati izjavo preko informacijskega sistema FURS najpozneje do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec.
Delodajalec je do subvencije upravičen za plačilo dela od 1. 1. 2021 do 30. 6. 2021.
Delodajalci, ki so prejemali subvencijo iz tega naslova in so oziroma bodo po 1. 1. 2021 izplačali dobiček, opravili nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev oziroma so izplačali nagrado poslovodstvu, za leto 2021 oziroma v letu 2021, bodo o tem morali seznaniti Finančno upravo znotraj dveh mesecev po izplačilu in skladno z odločbo prejeta sredstva vrniti skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.
Delavci na čakanju
Pravico do ukrepa imajo vsi delodajalci, ki so bili vpisani v Poslovni register Republike Slovenije najkasneje na dan 31. 12. 2020 in delavcem začasno ne morejo zagotoviti dela; razen;
- Neposredni in posredni uporabniki poračuna RS oziroma proračuna občine, katerega delež javnih virov je bil v letu 2020 večji od 70 %.
- Delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost po standardni klasifikaciji dejavnosti in ima na dan 3. 12. 2020 zaposlenih več kot 10 delavcev.
- Tuja diplomatska predstavništva in konzulati.
Do ukrepa so upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije upadli za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020. V kolikor delodajalec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021, so do ukrepov upravičeni delodajalci, ki so se jim po njihovi oceni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021.
Delodajalec lahko napoti delavca na začasno čakanje najdlje za obdobje od 1. 2. 2021 do 30. 4. 2021.
Vlada lahko ukrep podaljša največ dvakrat in ne dlje kot do 30. 6. 2021.
Odlog izvršbe
Do 17. 3. 2021 je podaljšan ukrep odloga izvršbe pri dolgovih fizičnih oseb, v kolikor ne gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije oziroma v primeru izvršbe zaradi izterjave preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino.
*** To poročilo je izključno splošne in informativne narave, zato se ne nanašajte nanj za računovodske, davčne ali druge strokovne nasvete. Prosimo, da se za specifične nasvete obrnete na vaše svetovalce.
Kako lahko EY pomaga?
Za vas od začetka sproti spremljamo protikorona ukrepe na davčnem in delovnopravnem področju. V teh davčnih novicah smo vas želeli obvestiti o glavnih spremembah na tem področju. Spremembe prinašajo nove izzive in novo opredelitve. V zvezi s tem bo v prihodnjih dneh tudi veliko vprašanj in dilem.
S sodelavci bomo tudi v bodoče podrobno preučevali ukrepe na posameznih področjih in njihov vpliv na poslovanje.
V primeru, da bi potrebovali dodatni nasvet v zvezi s sprejetimi ukrepi ali pomoč pri pravočasnem izpolnjevanju obveznosti, predaji ustreznih vlog ter podporne dokumentacije za pridobitev pravic iz naslova ponujenih ukrepov, vam je naša ekipa davčnih in pravnih strokovnjakov na voljo.
