ZAKON O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA
Dne 23. 3. 2022 je državni zbor sprejel nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma. Zakon v slovenski pravni red prenaša določbe Direktive (EU) 2015/849, vključno z njenimi spremembami iz Direktive (EU) 2018/843, nekatere določbe Direktive (EU) 2019/1153 in Direktive (EU) 2019/2177. Zakon tudi podrobneje ureja izvajanje Uredbe (EU) 2018/1672.
Ključne spremembe, ki jih zakon določa so:
- dopolnitev določbe glede podatkov, ki se pridobivajo za potrebe registra ponudnikov storitev virtualnih valut;
- dodane hujše kršitve tega zakona kot razlog za izbris iz navedenega registra; in
- izrecna obveznost zavezancev, ki imajo podružnice in hčerinske družbe v večinski lasti v državah članicah in v tretjih državah, po vzpostavitvi učinkovitih politik, kontrol in postopkov, ki so sorazmerni glede na tveganost skupine kot celote.
Iz zakona je razviden namen poenostavitve postopkov in povečanje digitalizacije, saj uvaja možnost nereguliranega pregleda stranke brez osebne navzočnosti, če je ugotovljeno neznantno tveganje ter rahljanje zahtev v zvezi z videoelektronsko identifikacijo in uvajanje možnosti elektronskih in daljinsko upravljanih postopkov za identifikacijo.
Za zavezance se širijo nekatere obveznosti, saj bodo morali oceniti ali dodatno pridobiti podatke o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja in transakcije tako, da bodo razumeli namen in naravo poslovnega razmerja oziroma transakcije. Dodana je tudi obveznost preverjanja skladnosti strankinega poslovanja na način, da lahko zavezanec ves čas trajanja poslovnega razmerja utemelji skladnost poslovanja stranke.
Črtana je bila določba, ki je predstavljala možnosti revizijskim družbam in samostojnim revizorjem, da v nekaterih primerih opravijo poenostavljeni pregled stranke. Prav tako novi zakon ne vsebuje več zahteve o poglobljenem pregledu stranke, če je njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba.
Poleg tega zakon določa nove prekrške v primeru neodzivnosti, če nadzorni organ zahteva predložitev dokumentacije in podatkov ter v primeru, če zavezanec ne zagotovi redne notranje kontrole ali če zavezanec inšpektorju ne poroča o izvršitvi odločbe v osmih dneh po poteku posameznega roka za izvršitev odločbe.
Kako lahko EY pomaga?
V EY redno sledimo spremembam na pravnem področju. Pomagamo vam lahko pri pripravi na spremembe, interpretaciji in pri ugotavljanju učinkov predlaganih sprememb na vašo družbo.
